tag:blogger.com,1999:blog-84841010705884737552024-02-19T17:03:57.433-08:00Bitje za enost & enakovrednostPotovanje do življenja v sproščenem samoizražanju ... s pomočjo samoiskrenosti, samoodpuščanja in samokorekcijske prakse!
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.comBlogger320125tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-2154447322562536782020-06-18T03:21:00.000-07:002020-06-18T03:21:35.126-07:00Starejše je treba spoštovat!!<br />
<div class="MsoNormal">
V okviru samo-realizacijkega in samo-korekcijskega procesa <a href="https://lite.desteniiprocess.com/" target="_blank">DIPlite</a> sem se pogovarjala z eno izmed pripravnic. Predelovala je svojo
ponavljajočo se reakcijo – blokada pri pogovoru s taščo. Eden izmed njenih
izgovorov zakaj si dopušča, da pri pogovoru s taščo vedno zablokira je bil
''UČILI SO ME, DA SPOŠTUJEM STAREJŠE''. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ko sem prebrala to, se mi je naredil rahel mrak na oči… <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<br />
Tudi mene so učili, da moram starejše brez pardona spoštovat. Ampak sem skozi
leta dojela, da ne glede kako jaz nekatere starejše spoštujem, oni mene ne. In
sem se začela prevpraševat zakaj -- zakaj si oni zaslužijo spoštovanje, jaz pa
ne? Samo zato ker so starejši? A jih to da so starejši naredi večvredne, boljše
kot sem jaz? NE!!! Res je, da imajo več let izkušenj, ampak samo zaradi tega še
niso vredni več kot jaz. So se iz teh izkušenj kaj naučili ali jih samo
ponavljajo v različnih verzijah in ostajajo sebični? Če je tako - si zagotovo
ne zaslužijo mojega spoštovanja -- pa če so stari nad 100 let.<br />
<br />
Mislim, da je to prepričanje 'starejše je treba spoštovat!' zabetonirano v
slovensko družbo. Ne več toliko v današnjo mladino, ampak današnji
'srednjeletniki' pa smo se še naposlušali tega. Še en tak 'moto' mi odmeva v
glavi – '' tradicijo je treba spoštovat!''. <br />
Ampak kakšna je slovenska tradicija? Kaj so se šli naši (pra)dedki in (pra)babice
recimo – da ne grem predaleč? Babe so za v kuhno / hišo / za na polje in za
rojevat in skrbet za otroke pa za ugajanje dedcem. Dedci morajo preskrbet družino, zato pa si
zaslužijo, da kdaj kaj spijejo in se poveselijo s kakšno drugo, ko je baba
noseča / tečna. Ampak k maši je pa treba hodit!! (Omenjena dejstva so zbrana v dokumentarni
knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače.)<br />
<br />
Kaj si naj začnem s tem? To ni za mene. Moških ne vidim kot večvrednih od sebe,
ampak kot drugače sestavljene. So močnejši, bolj sistematični. Ženske pa smo bolj
skrbne in bolj sposobne vživljanja v druge. Namerno posplošujem. Point je v
tem, da imamo vsak svoje vrline in šele ko jih združimo skupaj in si pomagamo,
lahko zgradimo okolje, ki je najboljše za vse. <br />
<br />
In tako kot ne razumem zakaj bi naj bi standard, da morajo mlajši spoštovati
starejše, isto ne razumem zakaj se ponekod / situacijsko še vedno pričakuje, da
ženska služi moškemu, on pa predvsem sebi.<br />
<br />
In pa te blodnje z bogom… spet prepričanja predvsem starejših. Ampak ko se
starejši ni pripravljen vprašat kje je njegov specifičen bog, ko npr. on ali njegovi
bližnji zbolevajo in životarijo / vegetirajo, ko milijoni po svetu nimajo
pokritih osnovnih življenjskih potreb… a bi še vedno veroval v istega boga če
bi se rodil na drugem koncu sveta… Zakaj bi si starejši, ki krčevito oklepa verske
tradicije in se na vse načine otepa zdravorazumskega prevpraševanja vere
zaslužil moje spoštovanje? <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<br />
Spoštujem starejše – in mlajše --, ki si dovolijo videti kako smo zapacali ta
svet, svoje države, svoje družine, sebe kot posameznika in delajo na spremembah.
Na izbrisu svojih uničujočih navad in na uvajanju novih, ki so v skladu s tem
kar je najboljše za vse. <br />
<br />
Starejših, ki se imajo za večvredne – češ da so dlje na svetu in že zato več in
bolje vedo pa ne spoštujem. Tako kot si moram jaz zaslužiti spoštovanje
starejših, si morajo tudi oni zaslužit moje spoštovanje. Dovolj je bilo naivnega
idealiziranja starejših. Toliko pa sem se začela spoštovat.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhAJeNCa7i4t6Zu6SJ1BtA71z_wUF0l5zGV_zRg0cZdHSf_ooSwbD4XkWYg1rcNVneGRlOZ-o8KlZNT4sfvTP-OdCt6733qoAYo9SwjYwGz5DGnlXiIYmJ8Ok9_1Q1RylZ7iGgYdePoxhw/s1600/cropped-shutterstock_495058225.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em; text-align: center;"><img border="0" data-original-height="902" data-original-width="1600" height="225" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhAJeNCa7i4t6Zu6SJ1BtA71z_wUF0l5zGV_zRg0cZdHSf_ooSwbD4XkWYg1rcNVneGRlOZ-o8KlZNT4sfvTP-OdCt6733qoAYo9SwjYwGz5DGnlXiIYmJ8Ok9_1Q1RylZ7iGgYdePoxhw/s400/cropped-shutterstock_495058225.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /><br /><br /><br /><br /><br /><br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-16623067126178197022018-09-14T02:40:00.000-07:002018-09-14T02:40:25.927-07:00Dom 3 Dom 2: <a href="http://duskamaglica.blogspot.com/2018/09/dom-2.html">http://duskamaglica.blogspot.com/2018/09/dom-2.html</a><br />
<br />
<br />
<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Hvaležna sem si, da sem si lani končno dala
priložnost za selitev in s tem nek drugi nivo samostojnosti in si obljubljam,
da si bom v bodoče tudi v manj udobnih situacijah dopustila razvoj v smeri
samostojnosti. Konkretno skozi iskanje službe in s tem razvijanje finančne
samostojnosti<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem (predvsem kot najstnica)
sprejela in si dopustila dom definirat in povezovat z možnostjo, da sem sama -
kadar si to želim, da delam kar si želim - da ne rabim nikomur odgovarjat;<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>s sebičnostjo.<br />
Zavezujem se, da bom dom v bodoče gradila kot nekakšno zatočišče, varno okolje
v katerem lahko v odnosu s sabo in/ali partnerjem raziskujem svojo ranljivost
in ne več kot okolje potuhe in pasivnosti. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
druge, ki so se sami vabili v prostor, ki sem ga definirala kot svojega (dom)
označevati za vsiljivce in na njih reagirati s čemernostjo. Vidim, da drugih
nisem marala v 'svojem' prostoru predvsem zato, ker so mi nastavljali ogledalo
v katerega nisem hotela pogledat… - samo-sabotaža. <br />
Ko opazim, da postajam čemerna kadar se nekdo povabi v moj dom/prostor – se
ustavim in zadiham. <br />
Zavezujem se, da bom pogledala lastne sodbe o ljudeh, ki se bodo najavili na
obisk in jih še pred obiskom predelala do te mere, da me ne bodo ovirale v
komunikaciji z obiskovalci; da bom tako naredila prostor za bolj plodno
komuniciranje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zvok
ogrevalnega sistema v hiši povezovati in definirati z občutkom pravega doma
'nekje tam daleč vstran, v vesolju…'. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko opazim, da hrepenim po pravem domu – se ustavim
in diham. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zdaj se zavedam, da je moj stalni dom v tem
življenju moje telo in sem v bistvu vedno doma – ne glede na to v katerem
prebivališču se nahajam. Fizični prostor pa lahko vedno v manjši ali večji meri
prilagodim sebi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zavezujem se, da ne bom več hrepenela po 'pravem
domu', kot nečem kar je ločeno od mene, ampak si bom pravi dom ustvarila skozi
komunikacijo s svojim telesom in skozi posege v fizični prostor imenovan
začasno prebivališče. V teh posegih že zelo uživam!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila počutiti
se doma v hiši v kateri sem preživela skoraj 3 desetletja z izgovorom, da
napeti odnosi predvsem kot posledica neprestane skrbi za naša dva dementneža ne
omogočajo občutka doma. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko opazim, da prostora v katerem vladajo napeti
odnosi ne dojemam kot doma – se ustavim in zadiham. Zavedam se, da vedno
obstaja možnost, da bom morala spet prebivati v takšnem prostoru in da bom tudi
poustvarila tak prostor, če ne bom redno odstranjevala posvojenih
miselno-čustvenih vzorcev nabranih skozi leta. <br />
Zato se zavezujem k rednejšemu izpisovanju svojega nepraktičnega – da si
preprečim poustvarjanje prostora z napetimi odnosi oz. da bom napete odnose
lažje prebavljala, če bom kdaj ponovno bivala v prostoru, kjer so napeti odnosi
vsakdanji. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila občutek
doma projicirati na avto. Zavedam se, da sem to počela tudi zato, ker mi je
avto omogočal tako fizični pobeg od vsega kar mi ni bilo všeč, kakor tudi pobeg
od lastnih misli – preko poslušanja glasne glasbe. Zavedam se, da je bil ta
občutek doma in svobode začasen in lažen, saj je v bistvu pomenil samo
zavlačevanje soočenja z mojimi strahovi in sebičnimi željami. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Tudi po selitvi s partnerjem opažam, da mi avto še vedno
predstavlja neko prijetno, zasanjano, toplo cono udobja… kar pa ne pomaga pri rasti…
<br />
Zato se zavezujem, da si bom potovanja z avtom boljše izkoriščala za proces – v
eno smer si bom dopustila udobje, v drugo smer pa bom delala samo-odpuščanja. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhk0c92IFAAXyQ9_0N6FHMBacV4v0skz36DTaHphLvTitMM05FEXNFTlHnz28LmagBBdfwilwjn_6M-hVt_VYYyYOGLL8UCY8TkvoWV7DMmqMdbQfrR5OsxHEhMTGf9uZ7FSzPluZeT_Yo/s1600/24072389.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="563" data-original-width="800" height="281" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhk0c92IFAAXyQ9_0N6FHMBacV4v0skz36DTaHphLvTitMM05FEXNFTlHnz28LmagBBdfwilwjn_6M-hVt_VYYyYOGLL8UCY8TkvoWV7DMmqMdbQfrR5OsxHEhMTGf9uZ7FSzPluZeT_Yo/s400/24072389.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Calibri, sans-serif;">Preveri, uporabi, podpri (se):</span><span style="font-family: Calibri, sans-serif;"> </span></div>
<br />
<div style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Calibri, sans-serif;">- <a href="http://desteni.org/">Desteni - v
imenu enosti in enakovrednosti</a><o:p></o:p></span></div>
<div style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Calibri, sans-serif;">- </span><span style="font-family: "Calibri",sans-serif; mso-ascii-theme-font: minor-latin; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-theme-font: minor-latin;"><a href="http://lite.desteniiprocess.com/">Desteni I Process
Lite - za spoznavanje sebe</a><o:p></o:p></span></div>
<div style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Calibri, sans-serif;">- <a href="http://desteniiprocess.com/">Desteni
I Process - za preprogramiranje sebe</a><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: center;">
<span style="font-family: Calibri, sans-serif;">- <a href="https://eqafe.com/">Eqafe -
produkti za lastno izpopolnjevanje</a><o:p></o:p></span></div>
<br />Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-11323296984856444302018-09-04T04:37:00.000-07:002018-09-04T04:38:06.824-07:00Dom 2 <div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
1. del: <a href="http://duskamaglica.blogspot.com/2018/01/dom.html">http://duskamaglica.blogspot.com/2018/01/dom.html</a></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila bati
se odleteti iz rodnega gnezda in si pridobiti nove izkušnje samostojnosti.
Vidim, da sem sem se s tem strahom samo sabotirala in si onemogočila zgodnje
izkušnje samostojnosti, ki bi omogočile bolj jasne perspektive na dom in
posledično hitrejše napredovanje, boljše orientiranje v življenju...<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ta
strah skrivati pred sabo in drugimi za mislimi v stilu 'če ostanem doma,
starši ne bodo toliko finančno obremenjeni'. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko opazim, da razmišljam o neki spremembi, ampak
se hkrati držim na distanci – se ustavim in zadiham. Pogledam ali je za tem
distanciranjem strah in ga v primeru pozitivnega odgovora izpišem. Ne dopustim
si samo-omejevanja zaradi strahu, raje vadim samo-zaupanje na poti v neznano. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obžalovati,
da se nisem prej podala na samostojnejšo pot in tako nisem bolje izkoristila
svojih potencialov. Zavedam se, da obžalovanje ne bo spremenilo ničesar na
bolje in da če nočem v bodoče obžalovati korakov, ki jih nisem naredila – mi ne
preostane drugega kot da jih naredim takrat ko vem, da bi jih bilo dobro; da
izkoristim potenciale, ko se ponudi priložnost oz. ko si jo naredim. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila na
prvo mesto dajati druge in na ta način potlačevati lastne strahove ter v sebi
nezavedno povečevati notranji nemir. Vidim, da to ni najboljši način pristopa.
Zavedam se, da me tudi dajanje sebe na prvo mesto v smislu sebičnosti ne bi
pomirilo. Naučiti se moram postavljati prioritete tako, da bo najboljše za vse;
če to pomeni, da sem enkrat na vrsti jaz, drugič drugi, tudi prav – ampak
ohranjanje ravnovesja v tem odnosu se mi zdi ključno za moj notranji mir. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
kriviti bolezen starih staršev češ da me je opeharila priložnosti za hitrejšo
samostojnost v nekem drugem domu in posledično še veliko stvari. Zavedam se, da
če bi bil moj namen v smeri samostojnosti, osamosvajanja in samo-odgovornosti
dovolj močan, bi našla pot ne glede na situacijo – tako v primeru prehoda v
drug dom kot v primeru obstanka v primarnem domu. <br />
Zavezujem se, da ne bom več krivila situacij, ki jih ne morem spreminjat za
lastno stagnacijo – ker se zavedam, da lahko v vsaki situaciji spreminjam sebe
v skladu s tem kar je najboljše za vse. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
biti odkrita do bivšega partnerja v smislu da se nimam namena seliti skupaj z
njim; zavedala sem se namreč, da bi takšna odkritost povzročila konflikt, ki bi
mu zelo verjetno sledil razhod... + da sem to zvezo izkoriščala za izhod iz
moje takratne situacije, ki sem jo definirala kot naporno. <br />
Zdaj vidim, da sem manipulirala tako njega kot sebe in sem v bistvu tratila
najin čas z odlašanjem soočenja s svojimi strahovi. <br />
Zavezujem se, da bom v primerih ko opazim podoben konflikt vezan na bistvene
življenjske spremembe zadevo najprej razčistila pri sebi in se nato pogovorila
z drugim – čeprav bo pogovor težak in neprijeten. Bolje tako, kot zanikanje in
zapravljanje časa…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/living-the-word-home-the-crucifixion-of-jesus-part-118" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;" target="_blank"><img alt=" https://eqafe.com/p/living-the-word-home-the-crucifixion-of-jesus-part-118" border="0" data-original-height="500" data-original-width="400" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhv-m5F2vqvN5nKfVxy-rfnDJ9rQa-o0CHB6i2HPXCH8nQyG4o9RSYDvvTjqvuI2pMSuDCfHgkFYq963hVqHZyZ65m3P7KGtr2ZP3WdciyhyphenhyphenXbJM17tyDKt5IWm96y1nXLqKlYHWvw3jOs/s320/full_living-the-word-home-the-crucifixion-of-jesus-part-118.jpg" width="256" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-50191855085965414982018-01-04T11:36:00.000-08:002018-01-05T09:04:43.555-08:00Dom 1<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 13.5pt; line-height: 107%;"><a href="http://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3637519/dom?View=1&Query=dom"><span style="color: windowtext; text-decoration-line: none;">dóm</span></a></span> </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
1. prostor, hiša, kjer kdo
stalno živi, od koder izhaja, družinska skupnost, v kateri kdo živi <br />
2. stavba, urejena za
določen namen, ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo<br />
3. kmečka hiša, navadno z
gospodarskimi poslopji<br />
4. <a href="http://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3682700/posestvo?View=1&Query=dom" target="_blank"><span style="color: windowtext; text-decoration-line: none;">posestvo</span></a>, <a href="http://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3637526/domacija?View=1&Query=dom" target="_blank"><span style="color: windowtext; text-decoration-line: none;">domačija</span></a>,<span style="font-size: 9.0pt; line-height: 107%;"> </span><a href="http://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3637644/domovina?View=1&Query=dom" target="_blank"><span style="color: windowtext; text-decoration-line: none;">domovina</span></a> <br />
5. posvetovalno ali
zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/redefining-home-the-crucifixion-of-jesus-part-117" target="_blank"><img alt=" https://eqafe.com/p/redefining-home-the-crucifixion-of-jesus-part-117" border="0" data-original-height="500" data-original-width="400" height="320" src="https://eqafe.com/uploads/product/image/6605/full_redefining-home-the-crucifixion-of-jesus-part-117.jpg" title="" width="256" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Do 2017 sem vseh svojih 35 preživela v isti vasi,
brez kakršnekoli selitve. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Prva možnost selitve se je pokazala pri prehodu v
srednjo šolo. Takrat sem bila še preveč prestrašena, da bi šla živet drugam,
kar sem si skrivala tudi z mislimi v stilu – če ostanem doma, starši ne bodo
toliko finančno obremenjeni. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Naslednja možnost za selitev se je pokazala pri
prehodu na fakulteto. Ponovno podobna scena. Nekoliko obžalujem, da si nisem že
takrat dala možnosti za spoznavanje razlik med življenjem v domačem gnezdu in v
študentskem okolju in za osamosvajanje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Mislim, da je bilo nekje tekom faksa, ko se je
dedku začelo temnit zaradi alzheimerjeve bolezni, po njegovi smrti pa se je
začela rapidno večat babičina demenca. Skrb za take kalibre je težka in glede
na to, da sta me onadva pomagala vzgajat in me pazila, ko sta bila starša v
službah / odsotna, sem se tudi jaz čutila dolžno pomagat pri skrbi za njiju in
sem se začasno odpovedala selitvi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Sicer je po faksu obstajala možnost selitve s takratnim
partnerjem s katerim sem bila v 4 letni zvezi, ampak kljub temu, da sem se v
zvezi počutila relativno dobro, sem vedela, da se ne želim vezat na njega v
tolikšni meri. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Pred malo več kot letom sva s prijateljem nadgradila
najin odnos v partnerskega. Nekaj mesecev zatem pa je mama odšla v penzijo; kar
je pomenilo, da lahko ona poskrbi za babico, ki potrebuje celodnevno oskrbo. Končno
sem zgrabila priložnost uvida v življenje izven rodnega gnezda. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kot najstnici mi je ogromno pomenila moja soba –
tam sem se počutila doma – kadar so me pustili samo. Ampak v moji sobi je bil
tudi računalnik, ki ga je uporabljala mama in tako moja soba ni bila vedno na
razpolago kot 'zavetišče'. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
V kasnejših letih sem ob večerih v postelji
poslušala zvok, ki je prihajal od ogrevalnega sistema v hiši; zdelo se mi je,
da tako zveni vesolje in ta zvok me je spominjal na 'pravi' dom. V hiši kjer
sem živela, se nisem počutila najbolj doma – predvsem zaradi napetih odnosov,
ki so bili predvsem posledica neprestane skrbi za naša dva dementneža. Bolj doma
sem se počutila v avtu, kot v hiši… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Imela sem tudi neko obdobje v katerem sem bila
prepričana, da bom ostala v 'rodni' hiši in bom razčistila odnose z domačimi do
te mere, da se bom tam spet počutila zares doma. Ampak takrat mi še ni bilo
jasno, da so ti odnosi najtežji za predelavo, ker so se stvari kopičile
najdlje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Potem sem imela obdobje, ko sem iskala informacije
o delu na ladji z namenom pridobivanja novih izkušenj in življenja drugje. Vstran
so me držali zdravstveni zapleti in kasneje nova partnerska zveza. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko sem parterja, ki se je selil že približno 10 x
vprašala kje se on počuti doma, mi je odgovoril – v svojem telesu. Ta odgovor
se mi je zdel zelo na mestu, čeprav sem sama več let nazaj svoje oz. človeško telo
dojemala kot ječo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Sedaj živiva v najemniškem stanovanju, ki mu
pravim dom. Ampak ko grem v 'rodno vas', tudi rečem, da grem domov – iz navade.
Na obeh koncih do neke mere doživljam občutek doma, ampak fiksni dom tekom tega
življenja je moje telo. In moj cilj je vzpostavitev pristnejše komunikacije s
telesom in boljše poznavanje mojega telesa. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
…se nadaljuje…<o:p></o:p><br />
<br />
<br />
<div style="margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm;">
<span style="font-family: "calibri" , sans-serif;">Preveri, uporabi, podpri (se):</span><span style="font-family: "calibri" , sans-serif;"> </span></div>
<div style="margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm;">
<span style="font-family: "calibri" , sans-serif;">- <a href="http://desteni.org/">Desteni - v
imenu enosti in enakovrednosti</a><o:p></o:p></span></div>
<div style="margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm;">
<span style="font-family: "calibri" , sans-serif;">- </span><span style="font-family: "calibri" , sans-serif; mso-ascii-theme-font: minor-latin; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-theme-font: minor-latin;"><a href="http://lite.desteniiprocess.com/">Desteni I Process
Lite - za spoznavanje sebe</a><o:p></o:p></span></div>
<div style="margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm;">
<span style="font-family: "calibri" , sans-serif;">- <a href="http://desteniiprocess.com/">Desteni
I Process - za preprogramiranje sebe</a></span><span style="font-family: "calibri" , sans-serif;"><br />- </span><a href="https://eqafe.com/" style="font-family: Calibri, sans-serif;">Eqafe -
produkti za lastno izpopolnjevanje</a></div>
</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-70311661891141931992017-09-09T09:34:00.001-07:002017-09-09T09:36:06.775-07:00Nehormosnka kontracepcija in moje reakcije<div class="MsoNormalCxSpFirst">
V imenu svojega zdravja sem začela razmišljati o
nehormonski kontracepciji. Ginekologinja mi je priporočila lady comp. Začela
sem raziskovati to možnost merjenja temperature na podlagi katere se da
ugotoviti ne/plodne dneve in po petih+ mesecih je še vedno nisem začela
uporabljati…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zakaj? Zato ker ne vem kaj naj izberem in ker me
je strah, da bi zanosila, če bi pozabila vsakodnevno izmerit temperaturo…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Izbira je velika. Na začetku sem bila mnenja, da
je najbolje izbrati 'tapravo stvar' – prav znamko Lady-Comp®, ki pa ima tudi konkretno nabito ceno (275
– 500€). Partner pa je našel aplikacije za ne/plodne dneve, ki so skupaj z
navadnim termometrom, ki kaže na 2 decimalki natančno veliko cenejša možnost.
Najbrž pa tudi ne tako zanesljiva kot Lady-Comp® naprava s 'semaforjem' vezanim na spolno aktivnost?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila pri sredini zadnje škatle kontracepcijskih
tablet začet paničarit, ker me je bilo sram, da bi morala ginekologinji (ki je
rekla, da sama ne bi nikoli dajala hormonov vase) povedati, da še nisem
nabavila kontracepcijskega pripomočka – zaradi svoje neodločnosti, zmedenosti
in strahu.<br />
Zdaj sem se odločila, da se bom odločila in tekom tega tedna tudi naročila
pripomoček. In odstranila našteta čustva s katerimi si motim pozornost in se
omejujem. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot sram.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot neodločnost.<br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot zmedenost.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot strah.<br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati v želji po 100% kontroli
v povezavi s kontracepcijo in posledično v strahu in v samoomejevanju - ker te
kontrole nimam. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila odlašat z odločitvijo o tem kateri
pripomoček bom izbrala, ker sem obstajala v strahu pred tem, da se utegnem
odločit narobe in da utegne ta odločitev imeti skrajno nezaželene posledice. <br />
Vidim, da sem se na ta način sabotirala, si onemogočala želeno spremembo in se
prepuščala strahu, namesto da bi zbrala čim več relevantnih informacij, si jih
beležila in na podlagi tega sprejela odločitev. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila iti v karakter žrtve ko bi se morala odločati
glede izbire kontracepcijskega pripomočka, ker sem se počutila ranljivo in me
je bilo te ranljivosti strah. Zavedam se, da so situacije v katerih se počutim
ranljivo hkrati tudi priložnosti za gradnjo samo-zaupanja in da je na meni ali
bom to priložnost izkoristila v dobro svojega zdravja in discipline. Tokrat jo
bom. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Se do zdaj
kar nisem spomnila pogledat na YouTube… Izbrala sem si verzijo pripomočka in
pridobivam dodatne informacije:<br />
<a href="https://www.youtube.com/results?search_query=Pearly+Fertility+Monitor-Fahrenheit+">https://www.youtube.com/results?search_query=Pearly+Fertility+Monitor-Fahrenheit+</a><span class="MsoHyperlink"><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
S temi informacijami si odstranim zmedenost in
zmanjšam strah ter povečam odločnost.</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p><br /></o:p></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsxOMWla7pD56Pu5JAxbtvRXCluVb3zOqr-VHit6qmUlL9kvzlB_hSPsLSe2spdXyS3LpM-ZlHN_gFC5tnpflTcmkWRZ8YZi84hRZbXniNdckPLYrmogjUAGp3nqj6QcEN-Xqrb3Gk68I/s1600/indecisive-blog-shutterstock_166436090.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="380" data-original-width="570" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsxOMWla7pD56Pu5JAxbtvRXCluVb3zOqr-VHit6qmUlL9kvzlB_hSPsLSe2spdXyS3LpM-ZlHN_gFC5tnpflTcmkWRZ8YZi84hRZbXniNdckPLYrmogjUAGp3nqj6QcEN-Xqrb3Gk68I/s1600/indecisive-blog-shutterstock_166436090.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<o:p><br /></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Naslednji dan s partnerjem zbereva denar za
pripomoček in ga naročiva…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Problem rešen. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obstajati v strahu, da bi zanosila, če bi pozabila vsakodnevno izmerit
temperaturo… Ta strah sem zmanjšala že s tem ko sem si pogledala videe o
napravi in ugotovila, da ima alarm. Dodatno še s tem ko sem se s partnerjem pogovorila
o času merjenja. Ta naj bi bil takoj ko se zbudim, po možnosti vedno ob istem
času. In to je čez teden takrat ko gre partner v službo. Obstajala sem tudi v
strahu, da bi ga alarm ob isti uri čez vikend motil… pa sem skozi pogovor
ugotovila, da to ni problem. + glede pozabljanja je večerna ura ob kateri sedaj
jemljem kontracepcijske tabletke zagotovo bolj kritična kot jutranja. – Zvečer me
ni vedno doma / nimam vedno telefona s seboj / ne slišim vedno alarma / nimam
vedno torbice s tabletkami ob tisti uri pri sebi. Zjutraj pa sem vedno na istem
mestu in bom imela pripomoček vedno ob sebi… Zgleda, da bo možnost pozabljanja
zminimalizirana in da se mi ni potrebno bati…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
dajati predvidene partnerjeve potrebe na prvo mesto – pred svojimi dejanskimi
in obstajati v skrbi, da bi motila njegov spanec. Zavedam se, da moram bolj
stati za svojimi odločitvami v povezavi z lastnim zdravjem – tudi v primerih ko
se morajo drugi zaradi tega čemu odreči. Da se mi v takih primerih ni potrebno
počuti krivo in nadležno. <br />
+ tega moj partner poležava še nekaj minut po alarmu preden vstane in me tako
večkrat ohranja budno, pa se zaradi tega niti malo ne sekira, lol… sploh nisem
pomislila na to do zdaj…<br />
Zelo enostavno je povedal – če bom zaspan, bom že zaspal nazaj, če ne pa bom
pač buden (ob vikendih, ko bo Lady-Comp alarmiral). Pravzaprav je enako z mano.
Smo umsko-zavestni sistem se hoče nekaj bunit – češ, da imam čas in možnost
spat, pa ne morem, ker me partner s svojim jutranjim obredom preveč predrami.<o:p></o:p></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-52577816380806202072017-05-04T05:38:00.001-07:002017-05-04T12:17:00.445-07:00Jeza in zamera ne pomagata plačati bencina <div class="MsoNormal">
Odpravljala sem se v mesto. Mama je rekla -Idi z mojim avtom
in mi natoči bencina; plačilna kartica je v predalu.<br />
Ustavila sem se torej na bencinski in natočila poln tank goriva ter se
odpravila k blagajni. Gospod na drugi strani mi s pritajeno skrivnostnim glasom
nekaj govori. - Prosim? - Gospa… nimate zadostnega stanja… <br />
Na glas se vprašam – Kako je to mogoče.?.<br />
Na točno tej črpalki se mi je enkrat že zgodilo nekaj podobnega; ne vem več
točno zaradi katerega razloga nisem mogla plačat prav tako polnega tanka
goriva. Zato mi skozi misli začneta švigat zadrega in sramota, nakar vključim obrambni
mehanizem v smislu – ni moja krivda – in povem, da mi je mama naročila z njeno
kartico napolnit njen avto. – Pa plačajte z gotovino. – Nimam je dovolj… Kaj je
za naredit? <br />
<br />
Prevzame me uslužbenka, ki začne izpolnjevat obrazec. Že odkar sem zagledala
napis zavrnjeno, se mi v ozadju pobliskavajo misli v smislu: <br />
sem sploh vzela pravo kartico?; če je nisem je kriva mama, ker mi ni povedala
katero točno naj vzamem! <br />
zakaj mi je ni dala sama; bi mi vsaj dala pravo! <br />
kako me je lahko poslala po bencin s kartico na kateri ni dovolj denarja; kaj
ji ni jasno… <br />
zakaj me spravlja v tako zadrego / mi dela tako sramoto?!<br />
In vse te in podobne misli se počasi oblikujejo v jezo in v zamero. Zaradi
samo-korekcijskega treninga pri Desteni mi to dogajanje uspe opazit preden me
popolnoma prevzame in preden zapadem v intenzivne reakcije.<br />
<br />
Medtem ko uslužbenka še naprej vpisuje podatke, ki jih naštevam se vprašam: bo
jeza pomagala rešit tale problem tukaj – poravnat dolg? & se bo mama
naslednjič v podobni situaciji obnašala drugače, če ji bom tokrat zamerila? <br />
Odgovora sta jasna. Jeza ne pomaga plačat bencina in moja zamera ne bo pomagala
spreminjat drugega na boljše… <br />
Zato se jima odrečem in v miru počakam na uslužbenko, da dokonča izpolnjevanje
in me usmeri naprej. Pravi, da naj denar prinesem še danes, do desete, sicer
morajo plačati iz svojega žepa in da mora bit gotovina. Povem, da grem na en
sestanek, da si bom denar sposodila tam in da bom nazaj v roku dveh, treh ur.<br />
<br />
Včasih sem iz podobnih situacij naredila celo dramo. Nekoga, ki sem ga dojemala
kot krivca, da sem se znašla v neugodni situaciji sem skozi misli napadla in se
razburjala še dolgo časa po dogodku – vse dokler nisem prišla v stik z njim in
vso nabrano jezo, razdraženost, naveličanost in zamero izlila na njega – da sem
mu vrnila za vse občutke, 'ki mi jih je povzročil'. <br />
Včasih se je po mojem izbruhu izkazalo, da drugi ni naredil nečesa za kar sem
ga obtožila. Potem me je bilo sram, ker sem se tako silno 'izbruhala na njega'
in sem hitro spremenila temo / se pobrala drugam in gladko potlačila dogodek –
češ da ni imel takšne teže, čeprav sem par minut nazaj obstajala v pošteno
intenzivni reakciji. Verjetno sem imela podoben izraz kot pes, ki skrije rep
med noge in naredi najbolj ubogi pogled kar ga premore…<br />
<br />
In tudi v tej situaciji bi se zgodilo podobno, če bi pustila svojim mislim, da
se nekontrolirano stopnjujejo, če bi dovolila jezi in zameri, da me prevzameta.
Najprej bi se zdrla in potem sramovala. <br />
Ker je bila kartica prava in ker je bilo na njej dovolj denarja… Kot sem čez
par minut ugotovila na bankomatu iste bencinske črpalke…<br />
Tako pa sem dvignila denar, se skupaj z uslužbenko še malo počudila in rešila
problem brez nepotrebnih čustvenih reakcij in izbruhov. <br />
<br />
Kasneje sem o tem dogodku pripovedovala mentorici (buddy) pri <a href="http://desteniiprocess.com/" target="_blank">Desteni I Processu</a>. Ta me
je vprašala če sem uspela mami v stabilnosti povedati to zgodbo. Odgovorila
sem, da sem uspela – v zavedanju, da je to bila še zadnja točka preverjanja, če
sem res čista reakcij. Če bi bila še vedno jezna na mamo in bi jo obsojala, bi
se to slišalo v mojem glasu, v načinu na katerega bi se pogovarjala z njo. Ko
pa sem ji prigodo na glas povedala umirjeno, sem si potrdila, da sem odstranila
vse reakcije v povezavi s tem specifičnim dogodkom. <br />
<br />
Poanta te zgodbe je v izbiri. V izbiri stabilnosti in umirjenosti namesto
negativnih občutkov v sicer neugodni situaciji. In v zavedanju, da četudi bi
'pristala' v negativnih občutkih (jezi, razdraženosti in zameri), bi si jih
bila dopustila/izbrala sama – ne bi mi jih povzročila mama oz. kdorkoli drug…<br />
<br />
Zakaj pišem o tej bolj ali manj vsakdanji zgodbi? Zato ker se nam v življenju
dogaja ogromno neugodnih situacij v katerih z lahkoto negativno reagiramo in
kopičimo in povečujemo te posamezne reakcije do izbruhov; tako pa se kopičijo
tudi izbruhi, ki škodljivo vplivajo na oblikovanje naših odnosov in na naš
notranji mir. <br />
Pišem zato, da ne pozabim in da spomnim še tebe, da izbruhov in nemira ne
rabimo jemati kot samoumevnih in nespremenljivih. Z opazovanjem sebe in v
zavedanju posledic lahko te škodljive vzorce zamenjamo z bolj prijetnimi
odzivi, s katerimi si bomo povečevali samo-zaupanje in izboljševali medsebojne
odnose.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/super-bundle-anger-support" target="_blank"><img border="0" height="320" src="https://eqafe.com/uploads/product/image/4565/full_super-bundle-anger-support.jpg" width="243" /></a></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-28886217403843735112017-02-06T13:49:00.000-08:002017-02-06T13:49:14.446-08:00PONIŽNOST : POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE) <div class="MsoNormalCxSpFirst">
<b><u>1. ZBIRANJE
INFORMACIJ O BESEDI</u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<b><u><br /></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Vzpostavitev moje
točke opredelitve</b> <i>– </i>kako sem
živela to besedo do zdaj?</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Mislim, da je že dolgo nisem živela… zdaj hočem napisat, da sem večkrat živela
inferiornost… čeprav je ta po pomenu spet daleč od ponižnosti. Ponižnost zelo
avtomatično povezujem s ponižanostjo in jo tako vidim kot slabo, šibko… <br />
Druga beseda, ki mi je prišla na pamet v povezavi s ponižnostjo je ugajanje –
otroško ugajanje staršem. Spet nek drug pomen ponižnosti, ki jo omenjajo
Destonijci…<br />
Verjetno gre bolj skupaj s spoštovanjem, ki pa mi je tudi dokaj tuje… Vidim kako mi tolče ven neka superiornost, ki je
prej pri sebi nisem tako očitno opazila… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Definicija iz slovarja</b>
– pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih
našla.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<a href="http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3580276/poniznost?View=1&Query=poni%c5%benost"><span style="color: windowtext; text-decoration: none; text-underline: none;">ponížnost</span></a> -i ž (í) lastnost,
značilnost ponižnega človeka: očetova ponižnost se mu
upira; slabš. s svojo pasjo ponižnostjo ne boste nič
dosegli / ekspr. od same ponižnosti je lezel vase<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Zven besede</b> –
izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede.
Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše
delčke.<br /><span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal; font-variant-numeric: normal; line-height: normal; text-indent: -18pt;">- </span><span style="text-indent: -18pt;">Po –nizkost<br /></span><span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal; font-variant-numeric: normal; line-height: normal; text-indent: -18pt;">- </span><span style="text-indent: -18pt;">Po-ni-z-kost</span></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto; mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpFirst" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><u>2. RAZISKAVA
ZBRANIH INFORMACIJ O BESEDI<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Ali opredelitev
znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi
kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
To lahko določim z opazovanjem:<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-svoje osebne izkušnje s to besedo,<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali
'slabe'/'negativne',<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih
nabojev na te asociacije),<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
http://fran.si/iskanje?View=1&Query=skromen<br />
http://fran.si/iskanje?View=1&Query=pohleven<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob
uporabi/doživljanju besede.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Kar konkreten odpor še vedno in precej negativnega naboja ji
dajem. Jo povezujem s tem, da se podrejam drugim, pa nekaj mi tudi odpor ven
tolče, ker sem to besedo največkrat slišala v cerkvi – v tem bogaboječem
kontekstu….. ahaaaa <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
In ker mi je jasno, da imam še kar moteno percepcijo besede,
grem pogledat če je na Eqafe kaj intervjujev na to temo. En mi precej fino
obelodani ponižnost.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><u>3. NOVA DEFINICIJA<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Kreativno pisanje<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Ponižnost = pozorno upoštevanje drugih iz katerega sledi razumevanje
kje, kako in zakaj je nekdo tako in tak kot trenutno je + sprejemanje človeka
takšnega kot trenutno je -- kot predpogoj za podporo njemu samemu. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Ponižnost = predpogoj za pravo avtoriteto in moč, za
vodstvenost in usmerjanje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Pisanje nove
definicije<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><span style="color: blue;">Ponižnost = pozorno upoštevanje človeka iz katerega sledi razumevanje
kje, kako in zakaj je nekdo tako & tak kot trenutno je + sprejemanje
človeka takšnega kot trenutno je -- kot predpogoj za podporo njemu samemu (in s
tem hkrati sebi). <o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="background: white; line-height: 18.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
<b><u>4. FIZIČNA/PRAKTIČNA DIMENZIJA NOVE DEFINICIJE<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="background: white; line-height: 18.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
<b><u><br /></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako natančno na fizičnem nivoju skozi svoje telo izrazim ponižnost?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Sem bolj na miru, poslušam, introspektiram. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako hodim, kadar hodim ponižno?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Pazljivo, upoštevam premikanje drugih in sem fleksibilna; ne
jemljem prednosti. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kaj iz fizičnega sveta mi simbolizira ponižnost?<br />
Male ptičke, kamen, nebo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako diham kadar diham v ponižnosti?<br />
od sebe navzven – proti temu, ki ga upoštevam oz. navznoter, če upoštevam sebe.
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kakšno glas (intonacijo) uporabljam kadar sem ponižna?<br />
Točno takšnega kot ga drugi potrebuje da sliši zdrav razum – njemu specifičnega;
včasih umirjenega, včasih vdrenega. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kaj počnem z rokami / nogami kadar izražam ponižnost?<br />Ne opletam kaj dosti. </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/redefining-humble-considerate-reptilians-part-272" target="_blank"><img border="0" height="320" src="https://eqafe.com/uploads/product/image/2436/full_redefining-humble-considerate-reptilians-part-272.jpg" width="228" /></a><span id="goog_3509012"></span><span id="goog_3509013"></span><a href="https://www.blogger.com/"></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-71754686151193522402017-01-09T08:38:00.000-08:002017-01-09T08:38:29.939-08:00Stati kot podpora v propadu 3<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<span style="font-size: 12pt; line-height: 107%;">Izhodiščni blog: </span><a href="http://duskamaglica.blogspot.si/2017/01/stati-kot-podpora-v-propadu-1.html"><span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">http://duskamaglica.blogspot.si/2017/01/stati-kot-podpora-v-propadu-1.html</span></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila demenco
povezovati s prispodobo neke zlovešče sence, ki me konstantno zasleduje, je vedno
pripravljena podarit nov trenutek žalosti in zavedanja o človeški šibkosti…<br />
Dejstvo je, da si skrb za babico delimo – tako, da se z demenco ne rabim
ukvarjat konstantno; večkrat tudi po cel dan ali dva ne – kar pomeni, da tačas
ne rabim niti razmišljat o njej in si lahko od nje odpočijem. Ne rabim se
zasledovat z demenco skozi lastne misli in čustva… Zavedam se, da sem tudi sama
tista, ki izbiram odziv na razvoj te sicer precej neprijetne bolezni. Vidim, da
moje dramatiziranje o demenci ni usmerjeno k rešitvam, zato ga bom odslej bolj
redno ustavljala. Vem, da je normalno, da včasih postanem žalostna ali jezna ko
demenca ponovno preseneti… ampak vidim, da ni podporno, da se dlje časa
zadržujem v teh dveh čustvih, ker postajata ''normalni'' – zraven zaskrbljenosti
in podobnih skrbniških lastnosti nabitih z negativnim čustvenim nabojem. Vidim,
da bi sama v takem stanju za skrbnika želela nekoga bolj dobrovoljnega in
zagotovo ne nekoga, ki bi mi skozi dajal občutek odvečnosti… Zato se bom
opomnila na dobrovoljni pristop kadar se bom odpravila urejat / hranit babico –
brez pričakovanja istega pristopa nazaj. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila takoj
zdrsnit v obrambni karakter, ko sem imela na skrbi babico in sta jo starša par
trenutkov pred tem ko sem jo nameravala preverit, našla pobruhano na tleh. Zavedam
se, da sem to storila, ker sem se obsojala skozi njune oči. Čeprav mi onadva
navsezadnje v tej situaciji nista ničesar očitala… Zavedam se, da bi lahko take
trenutke preprečila samo pod pogojem, da bi bila konstantno zraven nje in prav
ves čas pozorna na njeno premikanje. Tega pa nisem pripravljena počet. Kar sem
še pripravljena -naredit, je to da jo preverim pogosteje – enkrat na uro
recimo. <br />
V zavedanju, da je to ''največ kar lahko storim'' v kontekstu tega kar je
najboljše hkrati zame in za babico, si tako več ne dopuščam obstajat v občutku
krivde, obsojanju skozi oči drugih in samo-obsojanju… Morala se bom torej
zdisciplinirat da jo preverim. Tudi takrat ko počnem kaj prijetnega in se mi ne
da prekinjat prijetnosti. Če bom čez par dni videla, da tako pogosto
preverjanje ni potrebno, ga bom ponovno podaljšala na dve uri. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila težit
sebi in drugim z zgražanjem nad tem, da utegne babica ostati v stanju, ko ne bo
mogla več samostojno hodit, jest in pit v smislu – to pa je že preveč, tega pa
si res nismo zaslužili. Vidim, da se to mogoče utegne zgodit, mogoče ne; da se
s tem nima smisla ukvarjat zdaj – sploh ne skozi negativno nabite misli &
čustva. In tudi če bi to postala naša realnost, mi zgražanje in smiljenje sami
sebi ne bi prav nič pomagalo pri tem kar bi bilo potrebno narediti v povezavi z
babico. Pomagali bi mi stabilnost, boljša organizacija časa, potrpežljivost in
dobrovoljnost. Zato bom v primeru, če se babičino stanje ne izboljša tolikokrat
prebrala to samoodpuščanje, da mi bo jasno, da je življenje teh besed
zdravorazumsko in da jamranje in zgražanje nista na mestu. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila situacije
v katerih ne želi biti večina (kot je na primer skrb za dementnega človeka) povezovati
in definirati s stresom in hkrati obstajati v želji, da bi izginile iz mojega
življenja. Na prvi pogled se zdi opisano normalno. Ampak vse bolj mi postaja
jasno, da stres ni nujen odziv na take situacije. Je bolj posledica določenih
strahov. In ko si jih odpuščam, skupaj z njimi zmanjšujem stres. Zavedam se, da
situacije, ki jih definiram kot neprijetne ne bodo izginile iz mojega življena
samo zato ker si jaz tako želim… kar povzroča obstoj v tej želji, je
oddaljevanje od realnosti – kar pa v nobenem primeru ni praktično… Zato se bom
vedno znova opominjala, da stres ni nujen odziv in da so želje na katere nimam
direktnega vpliva v bistvu motnja moje pozornosti. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajat kot
misel: ''Ne razumem zakaj ne more raje umret – zakaj mora ona in mi z njo
prenašat to trpljenje.'' <br />
V tej misli vidim naveličanost, odvečnost, razočaranost, občutek krivice,
destruktivno željo po razumevanju… Ampak vse to sem si že odpuščala… Zato sem
na Desteni forumu vprašala ostale kaj vse vidijo v tem vprašanju. Mogoče pa
dobim kako izpuščeno perspektivo, s katero bom lažje ustavila pojavljanje
podobnih misli. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajat v
strahu, da bo podobna usoda doletela moja starša in da bom morala skrbeti še
zanju; da bom mogla vso življenje imet na skrbi nekoga drugega in svoj čas
podrejat drugim… ter se razžirati z mislimi v tem okviru. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Zavedam se, da je to mogoče, ni pa nujno. Da moj strah
tega ne more preprečit, lahko pa doprinese k realizaciji. Zato si ne dopustim
utapljat se v takšnih mislih; ko pridejo, zadiham, se spomnim na nesmislnost
obstoja v takšnem strahu in ga napodim. Vedno znova, dokler ne bo odnehal
vznikat. Samo-odpuščanje v trenutku – vsakič malenkost drugačno – da pokrijem
vse aspekte strahu. In vztrajam – bolj kot strah. Ker nočem bit strah, ampak
vztrajnost in stabilnost. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mučiti se
s svojim nezdravim odnosom do nedavno nastale situacije. Zdaj sem to mučenje
sicer omilila s samoodpuščanji v teh blogih, ampak cilj mi je, da opustim
lastne reakcije na licu mesta – ko vidim, da začenjam reagirat. Da se več ne
nabirajo za kasneje, da se zdiscipliniram in utrdim. Vidim, da se še vedno vse
preveč ubadam s posledicami, namesto s spremembo na boljše v danem trenutku. Zato
se mi posledično nalaga vedno večja teža, ki se preveša v splošno nejevoljo. Tukaj
se čakam, po nepotrebnem. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila jamrat,
ker ne vem kako naj shandlam babico na tem novem nivoju nesposobnosti, namesto
da bi raje direktno šla iskat videe s to temo ali pa bi se dogovorila s kom
izkušenim za demonstracije. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila željo po
tem, da bi se babičina situacija spremenila na bolje – namesto da bi z novo
realnostjo takoj poravnala to na kar imam vpliv – svoj odnos do novo nastale
situacije. <o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-8076175336482342432017-01-04T11:52:00.001-08:002017-01-04T11:56:28.566-08:00Stati kot podpora v propadu 2<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<span style="font-size: 12pt;">Izhodiščni blog: </span><a href="http://duskamaglica.blogspot.si/2017/01/stati-kot-podpora-v-propadu-1.html" style="font-size: 12pt;">http://duskamaglica.blogspot.si/2017/01/stati-kot-podpora-v-propadu-1.html</a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<i><span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Danes babico
odpeljejo v bolnico. Po dodatno diagnozo – in potem kaj… <o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vedno
znova pozabljat, da demenca in alzheimer nista nekaj kar je namenjeno
obremenitvi mene osebno in da sem si dopustila vedno znova pozabljat, da imam
tudi znotraj te situacije – kot so-skrbnica - možnost, da se dojemam kot žrtev ALI
PA NE.<br />
Zavedam se, da obstaja mnogo ljudi, ki se prav tako kot jaz spopadajo z oskrbo
dementnežev, čeprav za nastanek demence niso neposredno krivi niti sami in do neke
mere niti bolniki. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">[<a href="https://eqafe.com/p/your-own-unique-interview-private"><span style="color: windowtext; font-size: 11.0pt; line-height: 107%; text-decoration: none; text-underline: none;">F</span><span style="color: windowtext; text-decoration: none; text-underline: none;">rom the chat with Sunette:</span></a><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">- as the blood is flowing through the veins, energy
parallel circulates throughout the body...<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">- recent generations of women have been oppressed in
the moulds and therefore blockage of energy flow begun to happen… <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">- due to the integration of body and mind, this meant
the narrowing of blood vessels + in that deficiency of oxygen, which
contributed to changes of organs and hormones and consequently to the
manifestation of dementia ...]<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Torej ne morem spremenit dejstva, da je skrb za
dementno babico (trenutno še vedno) prisotna v mojem življenju, lahko pa
spremenim odnos do te prisotnosti –- ker vidim, da dojemanje te situacije v
smislu, da me vesolje / stvarnik kaznuje z njo za nekaj kar bi naj naredila
narobe, pa mi ne namigne kaj bi naj to bilo – nepotrebno mučenje sebe…<br />
<b>In babico je potrebno oskrbovat – ne glede
na to če se jaz znotraj te oskrbe definiram kot žrtev ali pa ne.</b> Torej nimam
razloga da bi se… <o:p></o:p></span><br />
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;"><br /></span>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://www.innoforce.com/sites/default/files/images/various/support.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://www.innoforce.com/sites/default/files/images/various/support.png" /></a></div>
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati
v prepričanju, da ni pošteno, da sem se znašla v življenjskih okoliščinah v
katerih sem primorana že približno 15 let pomagat pri oskrbi dementnih. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Ni pošteno, da je oče od X postal invalid in je kot
najstnica morala pomagati pri preživljanju družine, namesto, da bi živela svoje
življenje. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Ni pošteno, da so Y nagnali iz stanovanja z otrokom in
je morala začeti graditi svoje življenje na novo iz nič.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Ni pošteno, da je Q morala, že od kar je lahko,
pomagati pri oskrbi defektnega brata in prenašati očeta pijanca.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">In še je takih ''nepoštenih'' zgodb vsepovsod naokrog
mene / nas. Vse te osebe se nam lahko smilijo, pa to ničesar ne popravi… Lahko
se smilim sama sebi, obstajam v prepričanju, da se mi dogaja krivica in da je
nepošteno, da sem se znašla v taki situaciji. To sem počela desetletje. Ni pomagalo.
Sem si škodovala s takimi mislimi – z videnjem sebe v vlogi žrtve, s prevelikim
osredotočanjem na problem namesto na rešitve, ki so v moji moči znotraj dane
situacije… <br />
Zato si odpustim, da sem sprejela in si dopustila 15-letno so-oskrbo dementnih
starih staršev definirat in povezovat z besedama nepošteno / krivično. Ko
vidim, da ponovno drsim v ta vzorec – se takoj zaustavim in naredim nekaj dihov.
Svojo pozornost preusmerim na praktično podporo, ki jo lahko nudim in na
samoiskren vpogled glede delitve deleža podpore z mamo in ostalimi. [Po tem ko
sem to samoodpuščanje prebrala naglas, se mi je sprostil celoten osrednji del
hrbta, posebej na levi strani.] <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Spomnim se na prijazne, zainteresirane, pozorne ljudi
in na brezvoljne, zafustrirane, nezainteresirane osebe in se odločim da bom
raje živela prijaznost, zainteresiranost, pozornost. Tudi znotraj oskrbe
dementne babice. <br />
<!--[if !supportLineBreakNewLine]--><br />
<!--[endif]--><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da
sem sprejela in si dopustila biti jezna, ker drugim ne morem v celoti pokazati
/ razložiti kaj pomeni obstajati kot so-skrbnik dementne osebe in jim tako dati
razumevanja in vpogleda v to kako me je ta izkušnja sooblikovala. Znotraj tega
si odpustim, da sem sprejela in si dopustila obstajat v želji po tem, da bi me drugi
razumeli.</span><span style="font-size: 12pt;">Oz. da bi razumeli kako hudo in naporno je… Vidim, da
sem si napletla te reakcije</span><span style="font-size: 12pt;"> </span><span style="font-size: 12pt;">s prikritim
namenom, da bi sebe in druge prepričala da je dejansko strašno hudo in naporno –
da bi (si) lahko potem s tem opravičevala svoje ostale reakcije in neodgovornosti
vezane na oskrbo dementne babice. Ja… saj je naporno – zahteva določeno mero
fizične moči, potrpežljivosti, iznajdljivosti, časa – tako kot vse ostalo. ¾ napora
pa sem si s svojimi reakcijami / zablodami / mindfucki dodala sama… </span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">
Vse bolj razumem predlog prijatelja naj si babičino oskrbo vzamem kot telovadbo
– kar se mi je še pred kratkim zaradi lastnih reakcij zdela skorajda banalna
ideja. In namesto da paničarim ko zrem v postopen upad babičinih sposobnosti in
postajam nestrpna ter želim čimprej od nje – da ne bi tega propada imela pred
očmi in posledično v mislih, se raje soočim s strahovi o (svojem) propadanju in
si jih v mislih odpuščam kar medtem, ko oskrbujem babico. <br />
Zavezujem se, da ob oskrbi babice ne bom več delala slona iz muhe, ampak se bom
znotraj tega dejanja oblikovala kot potrpežljivost, vztrajnost, stabilnost… vse
to kar bi želela prejemat če bi bila na njenem mestu… <o:p></o:p></span></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-78938631983937096922017-01-03T13:15:00.003-08:002017-01-03T13:17:17.890-08:00 Stati kot podpora v propadu 1<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<span style="font-size: 12pt;">Zgleda, da se nisem nikoli zares sprijaznila s
prisotnostjo Alzheimerjeve bolezni in demence v naši družini… da ju nisem
nikoli zares sprejela kot neizpodbitno realnost; že zaradi tega ker se mi zdita
nesmiselni, ker še kar ne razumem namena obstoja v taki hudi bedi.</span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Kljub vsemu kar sem že izpisala in si odpustila na ti
temi, še vedno ostajam v miselnosti, da so se vesolje / naši stvarniki zarotili
proti meni (nam) in da ni pošteno, da se ''moram'' na dnevni bazi srečevat z
izrazom zombijevstva in že več kot 10 let stat kot podpora v propadu drugih
(pokojnega dedka in babice.)<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Pravzaprav se ne da razložit – nekomu, ki tega ne
doživlja sam – kako me je to definiralo / kako sem se s to izkušnjo definirala
sama… Demenca je konstantno prisotna, nikamor ne gre, ne pusti da se človek
odpočije od nje, napreduje na dnevni bazi, nikoli ne neha napredovat in nikoli
ne neha presenečat. Vedno je pripravljena podarit nov trenutek žalosti in
zavedanja o človeški šibkosti…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Tako kot včeraj. Ko smo babico za uro, dve pustili
samo. In smo jo našli ležečo na tleh in pobruhano. Kaj ji naj? Kaj naj človeku,
ko te več ne posluša, ker te ne zna več prav poslušat? Človeku, ki sedi tako
postrani, da bo vsak čas padel s stola, pa se tega sploh ne zaveda… Kaj ji
naj??<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">In potem vse tiste temne misli o tem ali bo odslej večkrat
tako? Ne bo dovolj samo eden človek, da jo bo pomagal postavit nazaj na noge in
jo položit nazaj na kavč? Bo še sposobna sploh stat med tem, ko bomo drugi
skrbeli za njeno najosnovnejšo higieno ali se bo res potrebno naučit novih
prijemov, ki vzamejo še več časa in vključujejo naporno dvigovanje njene
celotne teže? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Stresno mi je. Nočem tega. Odrivam to. Ne razumem
zakaj ne more raje umret – zakaj mora ona in mi z njo prenašat to trpljenje. Moja
želja po odselitvi se stopnjuje. Strah me, da bo podobna usoda doletela moja
starša in da bom morala skrbeti še zanju. Da bom mogla vso življenje met na
skrbi nekoga drugega in svoj čas podrejat njemu… Razžira me… <br />
<!--[if !supportLineBreakNewLine]--><br />
<!--[endif]--><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Vidim, da nimam zdravega / stabilnega odnosa do situacije…
da sama sebe še dodatno mučim. Zakaj si to delam? Pritisk v glavi mi pravi naj
neham…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Danes dopoldan. Potrebno ji je bilo menjat podelano
plenico, pa je bila prešibka, da bi vsaj stala opirajoča se na stol. Iz včeraj
na danes ni več sposobna sama jest in pit… <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Fer al ne fer, smiselno ali nesmiselno, situacija je
kakršna je – babica je v zelo slabem psiho-fizičnem stanju in potrebuje
konstantno pomoč. To se ne bo spremenilo. Vse kar se lahko spremeni je moj
odnos do situacije. Ugotavljam ponovno. In si vztrajno ponavljam kar je
zdravorazumskega.<br />
<br /><br />
Odpustim si, da NISEM sprejela in si NISEM dopustila povsem se sprijazniti s
prisotnostjo alzheimerjeve bolezni pri pokojnem dedku in s prisotnostjo demence
pri babici; z izgovorom, da ne vidim smisla v obstoju teh bolezni pri svojih
starih starših. Ko vidim, da obstajam v zanikanju in/ali ignoranci stopnje demence
pri babici – se ustavim in zavestno zadiham. Vidim, da demenca napreduje / se
stopnjuje in zahteva vedno več pozornosti in novih sposobnosti nas, ki skrbimo
za babico. Bolj ko odlašamo z učenjem sposobnosti, težje nam postaja. Zato si
več ne dopustim osredotočanja na probleme, ampak konstantno iščem nove rešitve
s pomočjo forumov in ljudi v podobnih situacijah. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<i><span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Oglasi se zdravnica,
ki ne najde nič novega…<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-bidi-font-size: 11.0pt;">Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati
v prepričanju, da če v neki stvari / bolezni sama ne vidim nikakršnega smisla,
ta ne bi smela obstajati in da sem se posledično do neke mere obnašala kot da
tudi ne obstaja. Zavedam se, da je moje videnje sveta omejeno in pomanjkljivo
in da več stvari ne bom razumela do konca življenja. Hkrati se zavedam, da ta
nesposobnost videnja in razumevanja ne moreta biti izgovor za moje obnašanje,
ki ni v kontekstu tega kar je najboljše za vse. Zato se zavezujem, da ne bom
več zgubljala časa s protestiranjem, ker je vesolje tako zajebano, da mi ne da
odgovorov in se skozi to početje psihično in fizično maltretirala, ampak bom
svojo pozornost raje namenila temu kdo sem v ''nesmiselnih'' situacijah, ki jih
ne morem kontrolirat. Vidim, da nima smisla biti upor, trma, jeza, razočaranje,
prezir ipd in da bi bo zame in za druge veliko bolj zdravo, da sprejmem to
česar v tem trenutku nimam moči spremeniti. Da sprejmem da lahko v določenih
situacijah pomagam samo do neke mere…<br /><br />Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iskati razloge in namen bede v
obliki demence – ko pa vem, da je demenca nesmiselna in nepotrebna; vem da je
posledica, ki smo jo ljudje skreirali, ker smo si dovolili pozabo… Ker smo si dopustili
pozabit življenjske pomembnosti in smo se raje predali igram lastnih
umsko-zavestnih sistemov.<br /><br />...se nadaljuje...<br /><br /><br /><o:p></o:p></span></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-33356454076953888442016-12-15T00:32:00.000-08:002016-12-27T09:35:46.669-08:00Primerjanje in tekmovalnost : samoodpuščanja in samokorekcije 1<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/comparison-competition-atlanteans-part-200" target="_blank"><img border="0" height="320" src="https://eqafe.com/uploads/product/image/2693/full_comparison-competition-atlanteans-part-200.jpg" width="216" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<a href="https://eqafe.com/p/comparison-competition-atlanteans-part-200">https://eqafe.com/p/comparison-competition-atlanteans-part-200</a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila razdeljenost
znotraj sebe na ''dva'' dela. Zavedam se, da si z vsako delitvijo / ločevanjem
znotraj sebe povzročam notranji nemir, ki ga občutim kot energijsko-fizično neprijetnega.
Zato se zavezujem k procesu notranjega poenotenja bitja, telesa in uma kot temeljnih
gradnikov mene kot individualne celote. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila med ''dvema''
deloma vzpostaviti odnos primerjanja in znotraj tega odnos superiornosti miselno-čustvenega
sistema in inferiornosti bitja s telesom. Zavedam se, da dokler znotraj sebe
obstajam kot odnos manjvrednosti bitja & telesa napam večvrednosti
miselno-čustvenega sistema, ne morem obstajat v miru s seboj – kot stabilnost in
neomajno samozaupanje. Zato se zavezujem, da bom vsako primerjanje, ki nima
(oprijemljive) praktične vrednosti sproti zaustavljala in si ne bom dopuščala njegove
uporabe v škodljive, niti ne v na videz zabavne namene. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajat v
tekmovalnosti v odnosu do svojih misli, do svojih čustev, do svojega UZS in se
bojevati ''z njimi''. Dojela sem, da se nisem bojevala ''z njimi'' – kot z ničemer
kar ni moje, kar je izven mene, ampak sem tekmovala z deli znotraj sebe. Vidim da
notranji boj ni način na katerega želim delovati od tukaj naprej, zato se
zavezujem, da bom misli in čustva sprejela kot svoja, ''jih objela'', jim bom
za trenutek dopustila, da se v polnosti izrazijo – ne glede na to kakšen odpor
imam do njih – saj se zavedam, da je edin izhod skozi. Da je priznanje prvi
korak na poti do odstranitve nepraktičnih misli in čustev.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila videti, da si
miselno-čustveni sistem shranjuje vse trenutke primerjanja v domišljiji in si
iz njih gradi spomine na superiornost / inferiornost, ki jih potem združene uporablja
za nadaljnje zablode. Zdaj razumem, da kopičenje takšnih trenutkov pomeni
zagotovo samo-škodovanje, ki je iz dneva v dan komaj kaj zaznavno, na dolgi rok
pa pušča zelo destruktivne posledice – zatira potenciale. Zato se zavezujem, da
ne bom podcenjevala teže trenutkov v katerih si dopuščam primerjanje, občutke
manjvrednosti in večvrednosti, ampak se bom raje bolj pogosto opomnila da vsak
trenutek šteje – se sešteva k ostalim trenutkom, v katerih se z načinom na
katerega se odločim obstajat, gradim kot celota. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila videti, da
bolj ko ustavljam primerjanje in zapadanje v superiornost / inferiornost v
trenutkih v sedanjosti, hitreje se zmanjšuje negativni / pozitivni naboj na
spominih in potlačenih vsebinah iz preteklosti. <br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila bati se pozabljenih in potlačenih
spominov – ker nisem vedela kako naj jih ozavestim, namesto da bi se zavedala,
da so vedno prisotni v sedanjosti skozi moje obnašanje, ki ga lahko spreminjam
v danem trenutku in si na tak način očistim naboj nabran v preteklosti. <br />
Zavedam se, da je čas na nek način iluzija, saj nosimo pretekle vzorce ves čas
seboj in si z njimi tlakujemo pot v prihodnost. Razen če jih v sedanjosti
očistimo naboja in jih preoblikujemo v praktične navade. Zato se zavezujem, da
se ne bom obremenjevala s trenutki primerjanja, inferiornosti in superiornosti,
ki se jih v sedanjosti ne spomnim, ampak se bom raje osredotočila na dan
trenutek in ga bom predihala do enosti in enakovrednosti. Ter si posledično
zrahljala preteklost in si bolj fino postlala za prihodnost. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila konstanten
strah in odpor do tekmovalnosti med sabo in drugimi v zunanjem svetu, hkrati pa
sem obstajala v popolni nevednosti, da si v svoji notranjosti kreiram slično
bojno polje, ki je primarni vzrok za moj notranji nemir. Zavedam se, da je čas, da za svoj nemir neham kriviti druge in svet
okrog sebe & da je čas da se osredotočim nase in spravim sprte dele znotraj
sebe. Korakec po korakec. Par let, pa bo razlika že očitna. In jaz bom vse bolj
mirna. Kar je neprecenljivo… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila kot bitje in
telo tekmovati proti lastnemu miselno-čustvenemu sistemu, namesto da bi kot
bitje in telo delala z lastnim UZS, ga/se usmerjala in podpirala pri zamenjavi neodpornih
vsebin z podpornimi. <br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila bitje soditi kot pozitivni,
smiselni gradnik trenutne sebe, telo kot nepotreben, omejujoč gradnik trenutne
sebe in miselno-čustveni sistem kot negativen in odvečen gradnik trenutne sebe.
<br />
Zavedam se, da bom do konca tega življenja sestavljena iz vseh treh gradnikov,
zato jih nima smisla primerjati med seboj in jim pripenjati energijskega
naboja, pač pa jih je zdravorazumsko sprejeti in izkoristiti njihove
potenciale. Zavezujem se, da si bom izpisala
potenciale vseh treh gradnikov in načine kako jih doseči. Na ta način jih bom
tudi poenotila – odstranila tekmovalnost med njimi oz. jo preoblikovala v
zdravo ''tekmovanje'' vsakega gradnika s samim sabo. Vidim, da bom morala tudi
re-definirati besedo tekmovanje…</div>
<br />
<div class="MsoNormal">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila dojeti, da se
dopuščanje manjvrednosti in tekmovalnosti znotraj mene prenaša tudi navzven; ko
prvič srečam nekoga in grem avtomatično v občutke inferiornosti in/ali
tekmovalnosti in/ali superiornosti – brez da bi človeka sploh spoznala!! Ko opazim,
da se aktivira opisan vzorec v meni – se ustavim in naredim nekaj vdihov. Svojo
dejavnost preusmerim v fizično: ali z drugim začnem pogovor in si ga dam priložnost
spoznat ali izpišem podrobnosti, ki stojijo za občutki inferiornosti /
superiornosti / tekmovalnosti. Če nimam druge možnosti, občutke samo prediham
in si zabeležim ključne besede, ki jih skozi samo-odpuščanje predelam kasneje. <o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-90971753126094408622016-09-28T04:41:00.000-07:002016-09-28T04:43:11.121-07:00Kaj ti je dolgcajt? : naslednja scena z dementno babico 3<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<a href="http://duskamaglica.blogspot.si/2016/08/kaj-ti-je-dolgcajt-naslednja-scena-z.html" target="_blank">IZHODIŠČNI BLOG</a><br /><br />Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila babico
večkrat v jezi spraševat zakaj mi laže – ko jo nekaj vprašam in mi odgovori z
neresnico preverljivo že v naslednjem trenutku (npr: si se počesala? ). Itak da
je čist blesava situacija, ki človeka oz. mene zlahka dvigne… predvsem zaradi
tega, ker obstajam prepričanju, da to počne namerno – preprosto ker se ji ne
da. Je namerno ali ne, je razlog to, da ni slišala, da se ji ne da ali da ne
zmore – dejansko nimam tega vpogleda in ga zaradi njene togosti ne morem niti
pridobit. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Lahko pa spremenim svoj odziv. Vidim da gre spet
za karakter komandirčka – neupoštevanega – zaradi česar je ranjen ''njegov''
ponos. Saj ni kaj… Ko mi bo naslednjič odgovorila z neresnico, jo lahko spustim
mimo ali pa jo ponovno usmerim v opravljanje dejavnosti za katero je rekla, da
jo je že dokončala - če se mi res zdi potrebno. In tako brcnem komandirčka v
sebi v rit.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
babičin nepraktičen način odlaganja bergel pri kuhinjski mizi sodit kot butast,
se mu vsak dan znova čudit in pričakovat, da ji bo že enkrat potegnilo. Ne
potegne ji… enostavno si več ne zna logično poenostavit te poteze. <br />
Doslej sem jo v tem času, ko je ona odlagala bergle čakala s stolom, da jo
potisnem k mizi… in sem tako imela široko odprte možnosti za nabiranje
notranjih mindfuckov. Zato bom jutri preizkusila proces v katerem jo usmerim do
mize, ji vzamem bergle in jih odložim in jo šele nato posedem.<br />
Ni nujno da bo delovalo, je pa za poskusit. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ja… zadnjič ko sem jo čakala s stolom je –
namesto, da bi se usedla - začela grabit po hrani na drugi strani mize, danes
ko sem jo čakala s stolom, pa se je želela usmerit kar k pultu, ker je videla
hrano tam… <br />
Včasih ni računice – ne glede na to katere vse popravke upoštevam kadar jo
usmerjam –- bo našla nov možen zaplet… Za razliko od zadnjič, ko sem jo nadrla,
sem ji tokrat lepo razložila, da se mora najprej usest in potem dobi vse
servirano na mizo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Pa žalostno / banalno je, da čakaš človeka s
stolom, da ga posedeš – dan za dnem -- pa tega ni sposoben dojet / opazit.
Zaradi česar imaš občutek, da te zajebava al najbrž mu ni 5% jasno…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kako bi si lahko naredila to ponavljanje zabavno?
Mogoče se lahko igrava restavracijo… gospa naj vam pridržim stol… dovolite mi,
da vam vzamem berge… izvolite usesti – hrano vam bomo postregli vsak trenutek…
bi morda zraven želeli še kavico? Lol<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
babičino občutljivost na moj povzdignjen ton, ter njeno posledično
vznemirjenost in nesodelovanje definirati kot slabo / neugodno / negativno. Zavedam
se, da sem to počela iz sebične točke želje, da bi se babica vsaj ob mojem
povzdignjenem tonu začela odzivati gladko in bi jaz za njeno usmerjanje
porabila čim manj časa. Ampak dejstvo je, da v trenutkih ko sem sama nemirna,
''se mi mudi'' in v reakciji nestrpnosti povzdignem svoj glas, babica to moje
vzdušje prekopira in ga potencira (včasih kot nasprotje; npr. užaljenost /
trma). Vidim, da definiranje njene občutljivosti in verižnih posledic kot
negativnih ničesar ne spremeni na bolje, zato si to njeno obnašanje raje vzamem
kot vadbišče visoke stopnje strpnosti in stabilnosti. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
misliti, da mi ne bo uspelo razvozlati odnosa z babico preden bo minil njen čas
– ker se mi vedno znova pojavljajo novi odtenki istih reakcij in ni nikoli
konca / miru / obojestranskega zadovoljstva. Ampak včasih vendarle obstajava v obojestranskem
miru. In če potegnem črto, nanjo tekom dneva/dni vseeno reagiram vedno manj.
Bolj ali manj ostajajo problem moji intenzivni izbruhi na dneve ko sem že od
prej razdražena…<br />
Tako da rešilni način tudi v tem primeru ostaja sprotno samoodpuščanje
mindfuckov. <br />
In pa morda črtanje pričakovanja, da moram idelano sfurat ta odnos preden
babica umre – da se bom lahko počutila sposobno in ponosno nase. Fuck it – ni
mi treba v celoti razumet demence in njenih specifikacij pri babici, ne rabim
imet vsega naštudiranega v nulo, da se bom cenila. V redu je. V redu sem. V
redu je če nimam vsega v najinem odnosu pod kontrolo, čeprav jaz prevzemam
direkcijo za obe. V redu je, če ne razvozlam tega odnosa preden umre. Bom pa
nadaljnje lekcije predelovala s kom drugim. In diham in si dovolim definirat se
kot sposobno za handlat bako. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
samo-obsojanje v smislu nesposobnosti, ker vedno znova dopustim, da se mi reakcije naberejo do te mere, da potem
nekontrolirano izbruhnem. Mogoče bi si pa morala delati statistiko, da vidim v
kakšnih intervalih dejansko prekipim in ali se gostijo ali redčijo. Ideja se mi
zdi tako dobra, da sem si kar takoj priskrbela koledar v ta namen. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iz
babičinih besed ''kaj ti je dolgcajt?'' izrečeno z rahlo
provokativnim/vzvišenim glasom naplest celo zgodbo in interpretacijo kaj vse bi
naj pomenile.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Znotraj tega si odpustim, da sem na lastne
interpretacije dodajala vedno več negativnega naboja in iskala potrditve za
upravičenost tega početja.<br />
Zdaj jasno vidim, kako babica ni
imela skoraj nič veze s tem konfliktom – ker se je odvijal predvsem v moji
notranjosti, kjer sem prepustila direkcijo lastnemu čustveno-miselnemu sistemu,
ki sem ga kasneje projicirala na njo, jo krivila za lastno počutje in iz
notranjega konflikta preklapljala na konflikt z njo. Dejansko nimam pojma kaj
je bilo za njeno izjavo – kakšen je bil povod za njo. </div>
<div style="border-bottom: dotted windowtext 3.0pt; border: none; mso-element: para-border-div; padding: 0cm 0cm 1.0pt 0cm;">
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="border: none; mso-border-bottom-alt: dotted windowtext 3.0pt; mso-padding-alt: 0cm 0cm 1.0pt 0cm; padding: 0cm;">
+ želja po tem, da bi se ji čimbolj na hitro pomagala uredit, je sebična. Ker
jo v tej želji terjam in ji ne dam časa, ki ga potrebuje da ji je relativno
udobno. Posledično postane vznemirjena in slabo sodeluje. Zato bom v bodoče to
željo takoj predihala in jo opustila. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="border: none; mso-border-bottom-alt: dotted windowtext 3.0pt; mso-padding-alt: 0cm 0cm 1.0pt 0cm; padding: 0cm;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="border: none; mso-border-bottom-alt: dotted windowtext 3.0pt; mso-padding-alt: 0cm 0cm 1.0pt 0cm; padding: 0cm;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgkEB1T9iy8V3hKgQSX8QE6YlKzJln59Jv4PKhKlCB10D5T4eWifyD6Mzj7nl8crQoqJeTQK6UeowVoP5QwypAnhcsnhKp6dj6_y2Koksv2hTxJ7hi72jYfbvv80cmrgXe9ZafzIdUKHs8/s1600/not-boring1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="283" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgkEB1T9iy8V3hKgQSX8QE6YlKzJln59Jv4PKhKlCB10D5T4eWifyD6Mzj7nl8crQoqJeTQK6UeowVoP5QwypAnhcsnhKp6dj6_y2Koksv2hTxJ7hi72jYfbvv80cmrgXe9ZafzIdUKHs8/s400/not-boring1.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="border: none; mso-border-bottom-alt: dotted windowtext 3.0pt; mso-padding-alt: 0cm 0cm 1.0pt 0cm; padding: 0cm;">
<br /></div>
</div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-26628582028837207922016-08-23T07:37:00.002-07:002016-09-28T04:43:25.621-07:00Kaj ti je dolgcajt? : naslednja scena z dementno babico 2<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<a href="http://duskamaglica.blogspot.si/2016/08/kaj-ti-je-dolgcajt-naslednja-scena-z.html" target="_blank">IZHODIŠČNI BLOG</a><br />
<br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila na
vprašanje izrečeno z rahlo provokativnim/vzvišenim glasom in vsebino ''kaj ti
je dolgcajt?'' odreagirat na več načinov, med drugim z ''ranjenim ponosom''.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Na neki točki v življenju mi je namreč uspelo
doseči, da mi sami s seboj ni nikoli več dolgčas – da si vedno najdem za počet
nekaj kar me zanima in na to sem silno ponosna. Izgleda da celo do te mere, da
se zaradi tega vidim kot boljšo od ljudi, ki jim je večkrat dolgčas & do te
mere, da nisem pripravljena tolerirat re-vpraševanja o mojem ne/doživljanju
dolgčasa. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Vidim, da je ljudi, ki jim je večkrat dolgčas
nesmiselno sodit kot manjvredne / da je ljudi, ki nam ni nikoli dolgčas
nesmiselno sodit kot večvredne, ker ni računice; sojenje ne bo pomagalo pri
tem, da bi se ti, ki jim je dolgčas zaposlili s čimerkoli kar jih zanima in
zadovoljuje. Ko mi nekdo reče da mu je dolgčas, lahko z njim delim svojo
izkušnjo in mu povem s čim si sama zapolnim svoj čas, kaj me zanima & ga
vzpodbudim z vprašanjem ''kaj pa zanima tebe?'' in vztrajam, da so zanimanja
zagotovo prisotna, ampak mogoče zakopana…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Z netoleranco glede re-vpraševanja o mojem
ne/doživljanju dolgčasa pa je takole – res je, da mi ni več dolgčas, se pa
zavedam, da moje krajšanje časa večkrat nima najboljše kvalitete; da svoj čas
večkrat zapravljam namesto uporabljam… To je razvidno v trenutkih ko počnem eno
stvar in mislim o te, da bi bilo mogoče bolje početi kaj drugega – zaradi česar
nisem celostno ne tu (v fizični realnosti), ne tam (v miselni projekciji),
ampak sem razpršena v svojem obstoju – zaradi česar se počutim kot da mi nekaj
manjka… Manjkam pa si sama – kot odločitev za celostni obstoj v danem in/ali
izbranem trenutku (tukaj in zdaj), v dihu. Zavezujem se, da se bom bolj pogosto
spomnila na osredotočanje na fizično podlago v danem trenutku in s tem na
zvišanje kvalitete uporabe svojega časa. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila
videti kam vodi reakcija na vprašanje izrečeno z rahlo provokativnim/vzvišenim
glasom in vsebino ''kaj ti je dolgcajt?'', dokler se ni verižno povezala z
sledečimi reakcijami in se manifestirala v obliki minimalno kontroliranega
udrihanja po omari.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Še enkrat sem dala skoz lekcijo, da je potrebno z
reakcijami opravljati sproti – ne glede na to kako nejasne se zdijo na prvi
pogled… njihova intenzivnost je opozorilo, da potrebujejo mojo pozornost takoj
– zato jim jo tudi dam. - Da tako preprečim nekontrolirane izbruhe kot
posledice akumuliranih čustvenih miksov.
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
pričakovat, da bo babica sama od sebe odlagala bergle tako, da ne bodo padale.
Zavedam se, da se starka večkrat sploh ne zaveda, da potrebuje bergle, da mora
v določenih momentih odložit bergle in da nima pojma kolikokrat so že padle po
tleh – preprosto zato, ker jih je površno odložila; nima pojma kolikokrat sem
jih zaradi njene površnosti že pobirala… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ta demenca je res ena ogabna svinjarija za odnose…
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zakaj je površna? Delno zato, ker ji je ji škrta
osnovna logika, delno zato, ker ji je fizično naporen tud tak preprost premik
in delno zato, ker nima več nobene volje do življenje in se ji preprosto ne da.
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kaj mi preostane? <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Lahko jo še naprej vsak dan znova terjam, da
bergle popravi, pri čem potrebuje vedno bolj obsežna pojasnila kako to storit.
Ampak nekako več ne vidim pravega smisla v težnji proti temu ''naj dementnež
sam naredi vse kar še zmore''… Ne vidim razloga zakaj bi se jaz trudila
motivirat – če ji je vse tako odveč…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Če odloži bergle v redu (potem ko ji povem kam) –
ok, če ne jih preprosto popravim. Če uporablja / si vzame bergle med mojo
odsotnostjo ok, če ne pa tudi prav. Če se mi da – ji grem po njih, če ne pa ne
– v nobenem primeru pa si ne dopustim več sekiranja, ker jih pozablja in zapadanja
v vlogo žrtve – češ da moram delat stvari namesto nje, da sem njen
služabnik/postrešček itd. <br />
Nisem njena služabnica, sem njena skrbnica – enostavno zato, ker ni več
sposobna in voljna skrbet sama zase. Samo-iskreno vem, da bi tudi sama izgubila
večino volje če bi bila v takšnem klavrnem stanju. Tako da jo lahko od tega
trenutka dalje tudi neham obsojat zaradi brezvoljnosti in vlogo zlatega
prinašalca/po(s)pravljavca vzamem kot vajo iz prijaznosti namesto kot tečno
obveznost. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Osvežitev dejstva: ona se ne more spremenit, jaz
se lahko – zato se – ker s tem izboljšam odnos za obe in hkrati tudi svoj odnos
s sabo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vzorec
zdrsa v karakter dvomljivca / provokatorja / ironika skoraj vedno kadar sem v babičinem
(in mamcinem) tonu zaslišala trpeči pridih. Mogoče sem si te karakterje
podzavestno postavila namerno – da bi se z njihovo pomočjo distancirala od
babičinih konstantnih fizičnih naporov/bolečin? Se je lažje prepričat, da se
človek napravlja, kot sprejet, da obstaja v bolj ali manj konstantnih
naporih/bolečinah in se z namenom razumevanja in boljše komunikacije postavit v
njegovo kožo. + se začet zavedat, da me lahko doleti podobno… Nekaj v smislu
''če ne verjamem, da je res, potem ni mogoče??''; namesto tega drugega obsojam,
da je v karakterju žrtve in je to to… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Če obrnem situacijo…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Tudi sama sem večkrat igrala vlogo žrtve in delala
slona iz muhe… po drugi strani, pa sem občutila strašno krivico kadar sem
dejansko fizično sli psihično trpela in mi drugi niso verjeli. Za sebe sem
točno vedela kdaj sem izbrala kaj. Pri drugih pa so te mejne linije zelo
zabrisane… Pri babici utegne trpeči podton kdaj biti tudi nejevolja – za katero
pa sem že dojela, da je nima nekega smisla prevpraševat, ker je posledica
njenega celotnega stanja…</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko torej slišim babico govoriti v trpečem podtonu,
si ne dopustim misli v stilu ''ja boga ti kak ti je hudo al…'', ampak raje
zadiham, se poravnam s stabilnostjo in jo s pogledom preskeniram, da vidim če
potrebuje kakšno fizično podporo in jo po občutku tudi vprašam kaj se dogaja z
njo / ji predlagam podporo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgkEB1T9iy8V3hKgQSX8QE6YlKzJln59Jv4PKhKlCB10D5T4eWifyD6Mzj7nl8crQoqJeTQK6UeowVoP5QwypAnhcsnhKp6dj6_y2Koksv2hTxJ7hi72jYfbvv80cmrgXe9ZafzIdUKHs8/s1600/not-boring1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="283" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgkEB1T9iy8V3hKgQSX8QE6YlKzJln59Jv4PKhKlCB10D5T4eWifyD6Mzj7nl8crQoqJeTQK6UeowVoP5QwypAnhcsnhKp6dj6_y2Koksv2hTxJ7hi72jYfbvv80cmrgXe9ZafzIdUKHs8/s400/not-boring1.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-33315276296169203502016-08-21T09:19:00.000-07:002016-08-21T09:19:57.941-07:00Kaj ti je dolgcajt? : naslednja scena z dementno babico 1<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Danes zjutraj grem v spalnico po babico, da jo
spravim pokonci in jo usmerjam pri jutranji rutini. Vidim, da je že pokonci, pa
ji rečem nekaj v smisli naj pride v kuhinjo; še prej pa v kopalnico (se hitro
popravim) in me ženska z rahlo provokativnim/vzvišenim glasom vpraša ''kaj ti
je dolgcajt?''… Kar zategnilo me je nazaj – nekaj v smislu kako si sploh drzne
****.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kar malo neuvidevno ji pomagam vstat ampak potem
mi še da lupčka na lička in jaz ji ga na svoje začudenje vrnem in vse se zdi
spet ok…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Postaja kopalnica. Rečem ji naj nasloni berglo v
kot. Odloži jo površno. Rečem ji naj jo popravi – ker ji je jaz ne bom
pobirala. Reče – saj ne bo padla. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Jaz vem, da se je to dostikrat že zgodilo, ona se
seveda ne spomni. Ne da se mi kregat z njo, grem naprej z rahlo potlačeno
reakcijo v karakterju komandirčka. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Slišim, da se premika v kuhinjo, kjer ji
pripravljam zajtrk. Vprašam jo – si si dala zobe not, si se počesala. Odgovori
mi z trpečim ''ja'' in hodi dalje. Odreagiram na to trpečo intonacijo v smislu
''ja boga ti kak ti je hudo al…'' (ironično), ampak z rahlim dvomom, da pa ji
mogoče vseeno kaj fizično ne štima… Ko jo zagledam, je še vedno vsa skuštrana
in jo v jezi vprašam zakaj mi laže, da se je počesala če se ni. Pravi da me ni
slišala… Naderem jo zakaj pol odgovarja z ''ja'' če me ni slišala. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Pride v kuhinjo. Čakam jo s stolom, da se premakne
k mizi in da jo posedem. Ponovno odlaga bergle na mizo ko je še en meter vstran
od nje – kar je fizično čisto nepraktično / bolj naporno, kot če bi dejansko
stopila do mize in jih odložila tam – se ne bi rabila stegovat tako naprej. To
naredi pogosto, jaz pa tega nikakor ne razumem in to potezo vedno znova sodim
kot butasto.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko odloži bergle, stopi malo naprej in že grabi po
hrani, ki sem jo namerno pustila na drugem koncu mize – ker vem, da če jo dam
pred njo, bo začela grabit po njej še preden jo posedem; ampak ne – ona kljub
temu grabi… spet me mine potrpljenje in začnem pizdit na njo, da naj pusti
hrano, ker jo čakam s stolom, da jo posedem. Tokrat s še bolj povišanim tonom…
Ona pa postaja vedno bolj občutljiva na kakršnokoli povzdigovanje tona… včasih
se že ob najmanjšem dvigu glasu vznemiri in hoče odit. Kar pa je totalna jeba –
ker drugemu to samo še podaljšuje čas, v katerem se bo mogel ukvarjat z njo –
ker se sama pač ni sposobna… ČESAR SE SEVEDA NE ZAVEDA [kletvice].<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Tudi tokrat hoče kar odit, zato ji rečem naj se
umiri, za silo umirim sebe in ji začnem razlagat o tem kaj vse sem ji že danes
rekla pa ni naredila in da postanem jezna zato, ker me ne posluša in ne
sodeluje. To še vedno govorim v relativno hitrem in intenzivnem tonu… in čeprav
je vsebina smiselna, se hkrati sprašujem če me sploh posluša / sliši – če mi
utegne slediti ali me mogoče sploh ne sliši, ker zaznava samo ton, način
govorjenja (brez vsebine)…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Izgleda pošteno zmedena – kot da ne ali bi šla ali
bi sedla… vseeno jo nekako uspeva posest. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Jutranja scena oddelana, premikam se proti
zgornjemu nadstropju k ''svojim'' opravkom. Ustavim se še pri omari in ''kar
naenkrat'' dvakrat z rokami s konkretno silo udarim po njej. Spet se malo
presenetim. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<b><span style="color: blue;">Jasno je, da je najbolj praktično takoj naredit
samoodpuščanje… začnem ga delat naglas kar v kopalnici, kjer se nahajam in se
pri tem mimogrede opazujem v ogledalu. In se vidim! Vidim svoj izraz na obrazu,
ki mi pove več kot vem o svojem trenutnem stanju brez tega odseva. <o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Delam samo-odpuščanja kar po vrsti in vrtam, iščem
glavni sprožilec zaradi katerega so se začele podirat domine reakcij na
babičino obnašanje. Na trenutke se mi zdi, da s samo-odpuščanjem streljam v
prazno – ampak ja – včasih je potrebno izločit par možnosti, da lahko najdeš
pravo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Preizkušam različne odgovore zakaj sem reagirala
na izjavo ''kaj ti je dolgcajt?''. Spet opazim, da je večji del sprožilca način
na katerega so bile izrečene te besede - z rahlo provokativnim/vzvišenim glasom
– in v ogledalu zagledam obrazni izraz prezira. Spet malenkost presenečena –
prej sem se dojemala predvsem kot jezno… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ok… zakaj torej preziram babičino izjavo ''kaj ti
je dolgcajt?'' izrečeno z rahlo provokativnim/vzvišenim glasom? <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zato, ker si ona misli, da jaz rabim njo, ker si
po njenem kao nimam kaj za začet – medtem ko bi jaz čim prej rada opravila z
njo (z vsakodnevnim ponavljanjem vedno istih stavkov in vedno istih razlag) –
ravno zaradi tega, da lahko grem počet vse tisto kar dejansko rada počnem… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ali pa mi je to mogoče rekla samo zato, ker bi še
bila rada malo poležala… … … <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kakorkoli. Odreagirala sem s prezirom z dodatkom
jeze, mogoče celo sovraštva… in vse skupaj za par minut kao gladko potlačila.
Ker sem bila podzavestno iritirana, sem se tudi na sledeča nesodelovanja z
njene strani odzvala bolj kot ne v reakcijah in si navsezadnje z udrihanjem na
omaro pokazala da nekaj v meni konkretno ne štima. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kaj torej naredim naslednjič ko me babica z rahlo
provokativnim/vzvišenim glasom vpraša če mi je dolgcajt ali kaj podobnega?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Smeh – prva asociacija mi je Đizslike misel
''odpustite jim, saj ne vedo kaj delajo''. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Dejstvo je, da se ne zaveda tega, da se ne zaveda
in da pozablja… in ona tega ne more spremenit. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Dejstvo je, da je jaz včasih ne razumem – ker
nisem v njeni koži in se pozabim vživljat v njo in v njene nesmisle aka zakaj
dela stvari tako kot jih. Dejstvo – jaz to lahko spremenim. In moram spremenit,
če nočem reagirat / se žret. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zakaj jo še sploh jemljem resno? Če mi je jasno,
da je nesposobna že skoraj osnovnih miselnih operacij… zakaj s tako lahkoto
verjamem, da namerno draži z grdimi, nesramni provokacijami… … … … Sliši še kot
retorično vprašanje, na katerega samo-umevni odgovor je – zato da nafujtram UZS
/ svoj ego / zasvojenost z negativnimi občutki. Ampak mogoče bi si morala
vseeno bolj natančno odgovoriti na to vprašanje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Korekcija sledi v nadaljnjih blogih. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhtUBj2q8ID3VNVCvROUV-piPm8-SeGE5d6a69NvKZB1Inf6fhXCL_rp1Mfac1uK2mejd9GgvRhfGO0Z94hY9h4DjXOqBjtk-DgM86B_NM3-DzWiURvdMRKRiQx0Ww9OUWLXBl_NAGnkn4/s1600/not-boring1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="283" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhtUBj2q8ID3VNVCvROUV-piPm8-SeGE5d6a69NvKZB1Inf6fhXCL_rp1Mfac1uK2mejd9GgvRhfGO0Z94hY9h4DjXOqBjtk-DgM86B_NM3-DzWiURvdMRKRiQx0Ww9OUWLXBl_NAGnkn4/s400/not-boring1.jpg" width="400" /></a></div>
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-27179263283485629782016-05-09T12:25:00.001-07:002016-05-09T13:18:04.188-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 6<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
oklepati se zamere do babice, kljub temu, da se zavedam, da je obstoj v zameri
izguba mojega časa in pozornosti. Morda sem se oklepala zamere z namenom
vzdrževanja distance, ker sem se videla, da še vedno nisem stabilna in nisem
želela ponovno naglas izbruhnit / se razjezit? Razumem da takrat ko se odločim
za vzpostavitev distance, te ne rabim vzdrževat s pomočjo zamere – dovolj je
zdravorazumski argument. Ki ga v zgornjem primeru nisem imela… Ko torej opazim,
da se oklepam zamere v odnosu z babico/drugim – se ustavim in naredim nekaj
vdihov. Spomnim se, da je zamera samo dodatna plast obrambnega mehanizma za
neko drugo reakcijo, katere iskanja in korekcije se lotim namesto nadaljnjega
obstoja v nepotrebni zameri. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
preklapljat med karakterjema komandirja in zamerljivca in opravičevat &
potencirat drugega z drugim – tako, da sem takoj ko se je energija enega
polegla preklopila na drugega in kasneje obratno ter tako vzdrževala obstoj v
čustveni energiji. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko se zalotim pri preskakovanju iz karakterja v
karakter, je to opozorilni alarm, da sem v obstoju fejkanja – kjer mi sploh ni
važno, katero vlogo igram, ampak samo da ''igram'' – proizvajam čustveno
energijo. V zavedanju, da se ta napaja iz mojega fizičnega telesa, nekajkrat
zadiham in se preusmerim na zaznavanje telesa s pomočjo srčnega utripa – se
stabiliziram nazaj v fizično. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da se babica večkrat norčuje iz mene, ker pogosto ''ne sliši'' kar
ji rečem. Zavedam se, da obstaja možnost, da sliši, ampak ne dojame v prvi
rundi - ker je njen odzivni čas na splošno zamaknjen… kakor tudi, da obstaja
možnost, da sliši in se ji enostavno ne da ravnat po mojih navodilih. Kakorkoli
že – ko se ne odzove ali me ponovno vpraša kaj sem rekla, se ustavim in
zadiham… si tudi sama vzamem par sekund za odziv, ki odslej ne bo več
nestrpnost, ampak vaja v jasni, razločni in razgibani intonaciji. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vleči
stanje reakcije napram babici od jutra do kosila. Ko se zalotim v reakciji
napram babici/drugemu in naredim samo-odpuščanje, ne čakam, da bodo čustva
zaradi izrečenega ''uroka magično'' popustila, ampak specificiram
samo-odpuščanje, dokler si ne začnem it na živce in dejansko spustim določeno
energijo. Naj bo ena ura čas v katerem bo moja prioriteta, da se od intenzivnih
izbruhov spravim nazaj k sebi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila sum,
da babica časopis namerno zlaga več časa kot je potrebno in si to nekje v
ozadju spet jemati osebno, kot subtilno norčevanje. WTF… Zakaj imam večkrat
občutek, da se babica norčuje iz mene & da se mi mama posmehuje – kaj je z
mano?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Nekaj od tega je lastna projekcija navzven; kot
umsko-zavestni sistem se večkrat norčujem iz sebe in se posmehujem sebi kot
bitju in telesu – to moram ustavit. Nekaj od tega je dejansko res, pri čemer si
zadev ne rabim jemat osebno v zavedanju, da se babica zaradi svojega stanja nevede
večino časa ''norčuje'' sama iz sebe in da je človekovo posmehovanje posledica
njegovih lastnih strahov in manjvrednosti in kot takšno problem njegovega
izvajalca… <br />
Kadar imam občutek, da se babica/mama/drugi norčuje iz mene ali se mi posmehuje
– se stabiliziram z dihanjem in objektivno & nevtralno pogledam kaj človek
dejansko počne. Če vidim, da projiciram – se ustavim s pomočjo samo-odpuščanja.
Če vidim, da gre za provokacijo s strani drugega, jo opazujem – da jo bom
drugič čimprej prepoznala in jo nato pustim, da zvodeni. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila
učiti se na reakcijah drugih. Ko vidim ljudi v reakciji / v konfliktu – se
ustavim in se stabiliziram z nekaj dihi. Namesto, da zdrsim v tesnobo in od tam
naprej, ta čas raje namenim opazovanju reakcije, konflikta, intonacij,
premikanja teles, obrazne mimike in se učim. Tudi z namenom, da bom kasneje
lažje asistirala v takšnih situacijah. <o:p></o:p></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
</div>
<div style="text-align: center;">
ODSTRANI SPROŽILEC – DELETE THE TRIGGER </div>
<o:p></o:p><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://static1.squarespace.com/static/5138d03ce4b033fc626d76f2/t/53304ccde4b046525fe7880b/1395674334584/Trigger+Lock+Giveaway+-+Gun+Control+Maine" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://static1.squarespace.com/static/5138d03ce4b033fc626d76f2/t/53304ccde4b046525fe7880b/1395674334584/Trigger+Lock+Giveaway+-+Gun+Control+Maine" height="237" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-30662203530554812722016-05-05T13:05:00.000-07:002016-05-05T13:05:12.061-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 5<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da me bo babica oz. kdorkoli drug dojemal kot stabilno, mirno in
potrpežljivo tudi takrat, ko vse te načine obstoja fejkam navzven, medtem ko
sem v sebi nemirna + … Očitno s tem pristopom ne morem pretentati nobenega
otroka in kakor zgleda tudi ne babice. Sicer me to zelo čudi – glede na to kako
zelo je večino časa iz sebe… ampak ker mi je njeno dementno dojemanje bolj ali
manj vir čudenja, se bom kar re-fokusirala na to, da moje fejkanje nima želenega
učinka. Torej ko opazim, da se navzven želim kazat drugačno – boljšo kot sem v
notranjosti – se ustavim in naredim nekaj dihov ter se vprašam kako se moram
spremeniti, da dejansko/praktično začnem izražat besedo, ki jo v danem trenutku
samo fejkam. In prec začnem vadit.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da sem sposobna skriti reagiranje v sebi in da sem se sploh
posluževala skrivanja, namesto, da bi svojo pozornost takoj ko se zalotim v
reakciji začela preusmerjat v korekcijo. Zavedam se, da sem to počela zaradi
tega, ker sem se pred drugimi / pred babico in navsezadnje sama pred sabo
želela pokazat boljšo kot sem v resnici, z namenom, da me ne bi obsojali, da bi
obdržala kakšne koristi ipd. V odnosu do sebe bi to pomenilo, da se mi še ne bi
bilo potrebno soočiti z lastnimi nepraktičnimi vzorci in vlagat truda v
zavedanje, ki je potrebno za spreminjanje nepraktičnih navad, pristopov, odziv
skozi čustvene reakcije. Ko se zalotim pri skrivanju lastnih reakcij pred
drugimi in pred sabo, to odslej pomeni alarm za direktno preusmeritev v
samo-direkcijo v skladu s tem kar je najboljše za vse – saj ne vso navlako, ki
jo nosim v sebi ne nameravam plastit še več nesnage.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da če me nekdo ne gleda z očmi / če sem izven njegovega vidnega
polja – me ne zaznava - v smislu, da ne more vedet kaj se dejansko dogaja v
meni… in si zato lahko privoščim majhne notranje reakcije… Zavedam se, da
ljudje večkrat kljub temu, da me ne gledajo, zaznavajo moje notranje stanje na
nek drug način (''skozi vibracije''). + da je dopuščanje malih notranjih
reakcij nesmiselno, saj se seštevajo in/ali potencirajo in slej ali prej lahko
iz njih zrastejo veliki problemi z neprijetnimi (fizičnimi) posledicami. Zato se
ustavim takoj ko vidim, da se pačim = reagiram navzven ali navznoter v
trenutkih, ko me drugi ne gledajo. Zadiham, si odpustim in se preusmerim v
fizično. <br />
Če nimam za počet kaj drugega / če morem koga ali kaj čakat, vadim zaznavanje
delov svojega telesa s pomočjo srčnega utripa. Preizkušam različne globine –
tega se še nisem nikoli prav zares lotila.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
odreagirat z ogorčenjem + vsemi ostalimi čustvi – potem ko se je babica na moje
notranje stanje nepričakovano odzvala z nesramnostjo. Ko opazim, da drsim v
ogorčenje + reakcijo, ko se babica / drugi na moje notranjo nestabilnost odzove
z nesramnostjo – se ustavim in zadiham. Spomnim se na X, ki se je sposoben
pogosto odzvati z nesramnostjo / posmehom / zaničevanjem. Y si njegove reakcije
v večini vzame osebno in odreagira nazaj; tako sta ti dve osebi sposobni še kar
en čas izmenično poganjat kolo reakcij in vzdrževat konflikt. Medtem ko se jaz
na Xovo nesramnost / posmeh / zaničevanje večkrat odzovem z zavedanjem, da mi
tega enostavno ni potrebno vzeti osebno – ker je X v reakciji in je ta vzorec
njegov problem, ki ga nima smisla posvajat (skozi polarni pol +/ recimo skozi
vlogo žrtve). <br />
Toooreeej – če se nekdo name odzove z nesramnostjo, si ne dopustim kar avtomatsko
zdrseti v vlogo žrtve, ampak se prec vprašam kako je kaj z mojo ne/stabilnostjo
– sem mogoče z lastno nestabilnostjo pripomogla k sicer nedopustni reakciji
drugega / babice & zakaj si nesramnost jemljem osebno – je mogoče sicer na
neprimeren način podana kakšna boleča resnica o meni, ki se ji želim izognit z
obsojanjem drugega kot nesramnega? Nekaj v tej smeri bi skorajda moglo bit,
sicer me nesramnost drugega sploh ne bi ganila…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://www.speech4hearing.com/wp-content/uploads/2015/01/IMG_0541.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://www.speech4hearing.com/wp-content/uploads/2015/01/IMG_0541.png" height="320" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-43396822414104135452016-05-04T12:22:00.001-07:002016-05-04T12:22:33.706-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 4<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila uvidet
razlike med potrebno direkcijo in ukazovalnostjo. Beseda direkcija kliče po
re-definiciji… V osnovi je razlika v tem, da je podporna direkcija drugemu podana
iz izhodiščne točke stabilnosti + zavedanja o potrebnosti + vživljanja v kožo
drugega + enakovrednosti v odnosu. Ukazovalnost pa v prvi vrsti bazira na
podrejenosti in nadrejenosti (pri čemer lahko vloge tekom dogodka tudi
preskakujejo, se izmenjujejo) +
zavedanja o potrebnosti usmerjanja drugega + nepotrpežljivosti / sebičnosti. Je
nemirna, kaotična.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko sem preverila <a href="http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=direkcija">definicijo besede
direkcija v slovarju</a>, sem dojela, da to ni beseda, ki jo želim v tem
primeru dejansko izrazit kot kontrast ukazovalnosti… Besedo direkcija sem
uporabila, ker je del stalnega besedišča v angleščini znotraj skupine Desteni,
v okviru katere sicer delam vso samo-odpuščanje in redefiniranje besed. V tejle
situaciji pa bom namesto nje raje uporabila besedo USMERJANJE. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://leadtoimpact.com/wp-content/uploads/2012/07/Optimized-5-Strategies-to-change-direction.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://leadtoimpact.com/wp-content/uploads/2012/07/Optimized-5-Strategies-to-change-direction.jpg" height="320" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><span style="color: blue;">USMERJANJE</span> : POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE
(REDEFINIRANJE BESEDE)<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt;">
<b><u>1. ZBIRANJE INFORMACIJ O BESEDI</u></b><o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Vzpostavitev moje
točke opredelitve</b> <i>– </i>kako sem
živela to besedo do zdaj?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Bolj ali manj sem se skozi vse življenje pustila usmerjat
drugim: družini, okolici v kateri sem se v določenem obdobju izobraževala, toku
dogodkov, svojemu predprogramiranemu umsko-zavestnemu sistemu… <br />
Čeprav se na prvo žogo zdi, da sem kar nekaj odločitev / smeri izbrala
suvereno, je že na drugi pogled jasno, da moje izbiranje skoraj nikoli ni
temeljilo na resnični stabilnosti in resničnem samo-zaupanju. Večina življenja
sem delovala v načinu ''kaj te jaz vem.. kako naj vem?!? -- če glej koliko
variant je pri vsaki odločitvi – kako naj vem katera je prava/smiselna?!?'' –
se pravi v načinu / vlogi žrtve in posledično je bila moja izbira v povezavi z
usmerjanjem pogosto – pasivnost - prepuščanje toku, prepuščanje usmerjanja
drugim. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Zaradi česar posledično v večini tudi nisem zadovoljna z
lastnim usmerjanjem drugih kadar je to potrebno – kot v primeru dementne babice
in recimo učencev. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
2011 sem odkrila Desteni, s čimer se mi je odprl cel svet
informacij, potrditev, razlag… vpogled v lastno delovanje. Lahko rečem, da se
je takrat zgodila prelomnica v samo-usmerjanju, hkrati pa se mi je odprlo tudi
zavedanje o tem v kolikšni meri mi manjka samo-zaupanja pri usmerjanju… V
sedanjosti se ne usmerjam tako učinkovito kot bi si želela in kot zmorem – in
to bom popravila. Začenši z malenkostmi – ker se zavedam, da vsak trenutek
šteje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<a href="http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usmerjati"><b>Definicija iz slovarja</b></a> – pogledam
besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 15.0pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
<a href="http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3608801/usmerjati?View=1&Query=usmerjati"><span style="color: black; mso-bidi-font-family: Arial; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-themecolor: text1; text-decoration: none; text-underline: none;">usmérjati</span></a> -am nedov. (ẹ́)<br />
1. <b><i><span style="color: #1f4e79; mso-bevel-capbot-bevelstyle: 0; mso-bevel-capbot-dpiheight: 0pt; mso-bevel-capbot-dpiwidth: 0pt; mso-bevel-captop-bevelstyle: 5; mso-bevel-captop-dpiheight: 1.0pt; mso-bevel-captop-dpiwidth: 5.0pt; mso-bevel-colorcontour-alpha: 100.0%; mso-bevel-colorcontour-color: #A6A6A6; mso-bevel-colorcontour-colortransforms: lumm=65000; mso-bevel-colorcontour-themecolor: background1; mso-bevel-dpicontour: 0pt; mso-bevel-dpiextrusion: 4.5pt; mso-bevel-material: 5; mso-bidi-font-family: Arial; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-style-textoutline-outlinestyle-align: center; mso-style-textoutline-outlinestyle-compound: simple; mso-style-textoutline-outlinestyle-dash: solid; mso-style-textoutline-outlinestyle-dpiwidth: 0pt; mso-style-textoutline-outlinestyle-join: round; mso-style-textoutline-outlinestyle-linecap: flat; mso-style-textoutline-outlinestyle-pctmiterlimit: 0%; mso-style-textoutline-type: none; mso-themecolor: accent1; mso-themeshade: 128;">delati, da dobi,
ima kaj določeno smer</span></i></b> <br />
<i>2. </i><b><i><span style="color: #1f4e79; mso-bevel-capbot-bevelstyle: 0; mso-bevel-capbot-dpiheight: 0pt; mso-bevel-capbot-dpiwidth: 0pt; mso-bevel-captop-bevelstyle: 5; mso-bevel-captop-dpiheight: 1.0pt; mso-bevel-captop-dpiwidth: 5.0pt; mso-bevel-colorcontour-alpha: 100.0%; mso-bevel-colorcontour-color: #A6A6A6; mso-bevel-colorcontour-colortransforms: lumm=65000; mso-bevel-colorcontour-themecolor: background1; mso-bevel-dpicontour: 0pt; mso-bevel-dpiextrusion: 4.5pt; mso-bevel-material: 5; mso-bidi-font-family: Arial; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-style-textoutline-outlinestyle-align: center; mso-style-textoutline-outlinestyle-compound: simple; mso-style-textoutline-outlinestyle-dash: solid; mso-style-textoutline-outlinestyle-dpiwidth: 0pt; mso-style-textoutline-outlinestyle-join: round; mso-style-textoutline-outlinestyle-linecap: flat; mso-style-textoutline-outlinestyle-pctmiterlimit: 0%; mso-style-textoutline-type: none; mso-themecolor: accent1; mso-themeshade: 128;">delati, da ima
kaka dejavnost določeno vsebino</span></i></b><i><o:p></o:p></i></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 15.0pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
3. <b><i><span style="color: #1f4e79; mso-bevel-capbot-bevelstyle: 0; mso-bevel-capbot-dpiheight: 0pt; mso-bevel-capbot-dpiwidth: 0pt; mso-bevel-captop-bevelstyle: 5; mso-bevel-captop-dpiheight: 1.0pt; mso-bevel-captop-dpiwidth: 5.0pt; mso-bevel-colorcontour-alpha: 100.0%; mso-bevel-colorcontour-color: #A6A6A6; mso-bevel-colorcontour-colortransforms: lumm=65000; mso-bevel-colorcontour-themecolor: background1; mso-bevel-dpicontour: 0pt; mso-bevel-dpiextrusion: 4.5pt; mso-bevel-material: 5; mso-bidi-font-family: Arial; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-style-textoutline-outlinestyle-align: center; mso-style-textoutline-outlinestyle-compound: simple; mso-style-textoutline-outlinestyle-dash: solid; mso-style-textoutline-outlinestyle-dpiwidth: 0pt; mso-style-textoutline-outlinestyle-join: round; mso-style-textoutline-outlinestyle-linecap: flat; mso-style-textoutline-outlinestyle-pctmiterlimit: 0%; mso-style-textoutline-type: none; mso-themecolor: accent1; mso-themeshade: 128;">delati,
povzročati, da kdo misli, ravna na določen način</span></i></b><i><o:p></o:p></i></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 15.0pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
4. <b><i><span style="color: #1f4e79; mso-bevel-capbot-bevelstyle: 0; mso-bevel-capbot-dpiheight: 0pt; mso-bevel-capbot-dpiwidth: 0pt; mso-bevel-captop-bevelstyle: 5; mso-bevel-captop-dpiheight: 1.0pt; mso-bevel-captop-dpiwidth: 5.0pt; mso-bevel-colorcontour-alpha: 100.0%; mso-bevel-colorcontour-color: #A6A6A6; mso-bevel-colorcontour-colortransforms: lumm=65000; mso-bevel-colorcontour-themecolor: background1; mso-bevel-dpicontour: 0pt; mso-bevel-dpiextrusion: 4.5pt; mso-bevel-material: 5; mso-bidi-font-family: Arial; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-style-textoutline-outlinestyle-align: center; mso-style-textoutline-outlinestyle-compound: simple; mso-style-textoutline-outlinestyle-dash: solid; mso-style-textoutline-outlinestyle-dpiwidth: 0pt; mso-style-textoutline-outlinestyle-join: round; mso-style-textoutline-outlinestyle-linecap: flat; mso-style-textoutline-outlinestyle-pctmiterlimit: 0%; mso-style-textoutline-type: none; mso-themecolor: accent1; mso-themeshade: 128;">povzročati
zanimanje za določeno dejavnost</span></i></b><o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Zven besede</b> –
izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede.
Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše
delčke. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
> u-smer-ja-ti : v smer jaz-ti / v smer jaz tebi<br />
> usmerja-ti : nekdo ali nekaj ti usmerja<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><u>2. RAZISKAVA
ZBRANIH INFORMACIJ O BESEDI<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Ali opredelitev
znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi
kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
To lahko določim z opazovanjem:<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-svoje osebne izkušnje s to besedo,<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali
'slabe'/'negativne',<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih
nabojev na te asociacije),<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju
besede.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Besedi usmerjanje/usmerjati sami po sebi ne pripenjam
nobenega energijskega naboja, kakor hitro ji dodam kontekst pa se situacija
spremeni… ker vidim, da se tako sama kot ljudje na splošno ne usmerjamo
zadostno po zdravi pameti. Hkrati mi je jasno, da dajanje negativnega naboja
besedi usmerjanje pomeni motnjo (moje) pozornosti, ki jo lahko sicer porabim za
potenciranje lastne učinkovitosti v usmerjanju. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><u>3. NOVA DEFINICIJA<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Kreativno pisanje<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Usmerjanje = kazanje smeri, načina <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Usmerjanje = sprejemanje odločitev znotraj večjega ali
manjšega izbora variacij + iskanje novih poti / načinov <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Usmerjanje = merjenje sebe, lol <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b>Pisanje nove
definicije<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Fizični življenjski izraz<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Princip enakosti in enakovrednosti<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti
(kontrastnosti)<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Dodeljevanje omejene definicije besedi<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><span style="color: blue;">Usmerjanje = aktivnost pri kateri usmerjevalec dela na tem,
da nekaj dobi določeno/obdrži določeno smer in/ali vsebino oz. aktivnost pri
kateri usmerjevalec povzroča zanimanje za določeno dejavnost in /ali povzroča,
da nekdo razmišlja in/ali ravna na določen način<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<b><u>4. PREVERJANJE
OPREDELITVE NOVE DEFINICIJE<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila
besedi pozitiven/negativen energetski naboj? X<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? √<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar
ta beseda pomeni? √<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="background: white; line-height: 18.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-add-space: auto;">
<b><u>5. FIZIČNA/PRAKTIČNA DIMENZIJA NOVE DEFINICIJE<o:p></o:p></u></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako natančno na fizičnem nivoju skozi svoje telo izrazim usmerjanje?<br />
Dinamično – pustim, da se izrazi celotno telo in besedam (mislim) doda
dimenzijo nazornosti.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako hodim, kadar usmerjam?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Tako, da me drugi vidi / na tak način kot da bi počela to k
čemu (se) usmerjam.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kaj iz fizičnega sveta mi simbolizira usmerjanje?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Smerokaz, Sunette – ker zavedno in specifično uporabljala vse
svoje telo medtem ko deli informacije. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kako diham kadar usmerjam?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Umirjeno do pospešeno – odvisno od tega k čemu usmerjam. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kakšno glas/intonacijo uporabljam kadar usmerjam?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Odločen in krati prijazen. Včasih šaljiv? – je to učinkovito
ali ravno obratno? Potrpežljiv – ker vem, da pomaga. Po potrebi surov.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
-Kaj počnem z rokami / nogami kadar usmerjam?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
Uporabljam jih izdatno; kažem smer z rokami ''rišem''. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 115%; margin-bottom: 10.0pt; mso-add-space: auto;">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle" style="line-height: 15.0pt; mso-add-space: auto; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<b style="line-height: 15pt;">V primerih, ko napoči čas za usmerjanje/odločanje in nimam na voljo
toliko informacij kot se mi zdi, da bi jih potrebovala za učinkovito
usmerjanje, samo-zaupanje gradim/ohranjam s pomočjo načina v katerem obstajam
kot usmerjanje/odločanje – mirna, učljiva, pozorna, pripravljena sprejet
predloge in kritike drugih ter strpno argumentirat svoje odločitve. </b></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-77283635838578256302016-04-21T03:05:00.000-07:002016-04-21T03:05:23.925-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 3<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prevzeti vzorce nepotrpežljivosti od družine in okolice in jih nadgrajevati
znotraj sebe ter jih dojemati kot normalen del vsakdanjosti. Zdaj se zavedam,
da to ni niti potrebno, niti sprejemljivo. Na to temo sem neposredno ali
posredno izpisala že mnogo vsebine in dozdeva, se mi, da ne napredujem tako
hitro kot bi lahko… <br />
Navada nepotrpežljivosti je očitno globoko zakoreninjena v meni… Pravkar
odkrivam en še nepredelan vidik nje, ki je vezan tudi na reakcije jeze,
obsojanja ipd. in bi znal biti večja ali manjša prelomnica v prebavljanju
lastne nepotrpežljivosti. Gre za karakter komandirja, ki se skriva za več vrstami
reakcij. Posredno sem ga obdelovala že skozi pisanje o naštetih reakcijah, v
tem sklopu blogov pa ga začnem prebavljat neposredno.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<b>Naslednja
ovira, ki jo vidim pri preseganju vzorca nepotrpežljivosti, je ta, da se
pozabim spomnit, da bi si vzela čas za odziv… Veliko pogosteje kot prej se
sicer zalotim kadar sem v reakciji in jo nekako skušam obvladovat, omilit,
ustavit… ampak preredko si dam priložnost zadihat pred odzivom in tako že v
osnovi preprečit reakcijo. Čeprav preizkušeno 100% deluje in ima bolj
osvobajajoč učinek kot karkoli drugega – je najbolj efektivno zdravilo za
odnose in najboljša možna preventiva za vzdrževanje konstruktivnih odnosov. <br />
To pozabo bom poskušala spremenit tako, da si bom spletla zapestnice z napisi
besed, ki jih želim živet. Zapestnice bom dnevno menjevala – da se ne navadim
na njih – tako kot sem se na tatooja :)<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<b><br /></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<b><span id="goog_1077505441"></span><span id="goog_1077505442"></span><br /></b></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiZgAOsveX0GXEccPvfGkppaFAx57BBCcI5HTW70EkIZIqYF6TBb5jGhLOdbNx15bK2AUiXXs0-QF4aU-Sz2XZr0CYM2mkRD6nqJ3IKtdmRpmxf3yR1jkcVwlKOhMukpPRICvjXQ7YMmJw/s1600/IMAG2361.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="246" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiZgAOsveX0GXEccPvfGkppaFAx57BBCcI5HTW70EkIZIqYF6TBb5jGhLOdbNx15bK2AUiXXs0-QF4aU-Sz2XZr0CYM2mkRD6nqJ3IKtdmRpmxf3yR1jkcVwlKOhMukpPRICvjXQ7YMmJw/s320/IMAG2361.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
[Pravkar mi je uspelo shanlat enega izmed
trenutkov v katerih sem v preteklosti poživčkala : ) X me je prišla vprašat če
sem jaz pojedla pehtranovo potico. V preteklosti sem odreagirala z
nepotrpežljivostjo - ker bi po ogromno preteklih izkušnjah + glede na to, da
ve, da sem na dieti ''morala'' sklepat, da če (dobro) hrano pusti na dosegu
osebe Y, je ne bo več videla. <br />
Globoko sem vdihnila in ji kot že tolikokrat prej povedala – saj veš, da ne
smeš ničesar puščat v dosegu Y… vendar tokrat brez jeze in obsojanja – ker
nikoli doslej nista pomagala. Odgovor sem dobila v enaki obliki kot po navadi:
užaljen ''Nena me še ti je…'' Pa sem kar nadaljevala: ''umaknila sem krompir,
da ga ne bi pojedla, umaknila sem palačinke, da jih ne bi pojedla in nam je
oboje ostalo…'' <br />
ko sem prišla v kuhinjo in sem videla krompir in palačinke na dosegu Y, sem
pomislila – kako jih je lahko X sploh pustila tukaj, če ve… Pa sem se spomnila
njenega običajnega odgovora/izgovora: ''če se ne spomnim / če pa pozabim'' in
sem jih brez reakcij obsojanja pospravila sama. Tudi zaradi tega, ker X kasneje
ne bi imela razloga za pritoževanje. Zaznala sem sicer tudi pehtranovo potico,
ampak mi je bilo nekako vseeno za njo / mi je je ni bilo škoda. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kakorkoli – naslednjič ko slišim odgovor ''Nena me
še ti je…'', se bom odzvala z umirjenim ''Dve varianti sta - ali se spomnimo
odstranit iz njenega dosega, ali pa bo pojedla in spila''. ]<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
počutit se kot žrtev v primerih komuniciranja, ko mi primanjkuje
potrpežljivosti in zaradi tega / zraven tega dobim nazaj še bedno provokacijo s
strani drugega (babice). Ko opazim, da si od drugega želim uvidevnost, ki si je
ne dajem niti sama -.- se ustavim in naredim nekaj dihov. Zavedam se, da
nepotrpežljivost pride nazaj kot bumerang enostavno za to, ker se ljudje
počutijo napadeni in gredo v obrambno držo - z neko vrsto reakcije udarijo
nazaj. Torej je na meni, da ustavim nepotrpežljivost takoj ko se pojavi –
diham, stabiliziram & očistim intonacijo in se premikam od tam naprej. V
primeru, da to točko zgrešim in začnem drset v vzorec žrtve skozi misli v
smislu ''ker mi že tako primanjkuje potrpežljivosti in me navrh nekdo še
dodatno & izdatno provocira''… o fak… pa to je ja čist prekopiran vzorec
žrtve, ki sem ga opisovala v zgornjem odstavku v povezavi z mamo: ''vse me je…,
nena me še ti.!.'' nooo – če pride to te točke, je to rdeča zastava, da moram
takoj naredit vse kar je potrebno, da se stabiliziram nazaj v fizično. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
stopnjevat nepotrpežljivost z obrambno mislijo ''jaz ti pomagam, ti pa meni
tako nazaj'' in znotraj tega drseti v zamero kot da je to edina pot, naravnost
naprej, edino prav… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko se zalotim, da v odnosu z babico oz. v
kateremkoli odnosu uporabljam obrambno misel ''jaz ti pomagam, ti pa meni tako
nazaj'' – se ustavim in se stabiliziram s predihovanjem. Zavedam se, da je
način pomoči ravno tako pomemben kot vsebina pomoči; če babice ne usmerjam s
potrpežljivostjo, ji v bistvu nudim bolj slabo pomoč… in zelo verjetno se bo na
mojo reakcijo odzvala z razdražljivostjo, ki jo bo usmerila nazaj name. Zato se
ob pojavo misli misel ''jaz ti pomagam, ti pa meni tako nazaj'' najprej vprašam
''a res nudim kvalitetno pomoč, ali zraven serviram še kaj kar se odbija nazaj
vame?'' <o:p></o:p></div>
Če opazim, da kot po toboganu drsim v zamero,
takoj najdem prostor v katerem lahko spustim besedno diarejo na plano in takoj
naredim samo-odpuščanje.<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-46782270764027068392016-04-18T13:31:00.000-07:002016-04-18T13:31:29.218-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 2<a href="http://duskamaglica.blogspot.si/2016/04/nena-lapli-sco-1.html" target="_blank">Izhodiščna objava</a><br /><div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obstajati kot naveličanost in nestrpnost, ker babici kljub vsakodnevni rutini
ni jasno kako naj se obnaša (kako si sledijo koraki) glede higiene in
prehranjevanja in ji moram tako vsak dan znova razlagat iste najpreprostejše
korakce.<br />
Zavedam se, da je to kar je za mene vsakodnevna, neproduktivna, dolgočasna
rutina za njo povsem nov, ''še nikoli'' doživet trenutek – ker se ne spomni –
ne prejšnjega dne, ne prejšnjega meseca, ne prejšnjega leta… Za njo rutina več
ne obstaja. Jaz pa sem na drugem koncu tega ekstrema. Ona se ni sposobna
prilagodit, jaz pa se lahko. Kadar se ne, reagiram in s tem obe spravim v slabo
voljo + škodujem svojemu telesu + zmanjšujem babičino voljnost sodelovanja. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko opazim naveličanost in nestrpnost ker
''vsakodnevna rutina'' ne teče gladko – se ustavim in naredim nekaj dihov.
Odločim se za odziv z igrivostjo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
babici privoščit zaplet (bergle v jopico), ker ni hotela poslušati mojih
navodil. Zavedam se, da se babici moja navodila zdijo odvečna in nepotrebna,
saj se ne zaveda več svojih ne-sposobnosti. Ko se torej zalotim, da ji
privoščim kak spodrsljaj zato, ker me ni pripravljena poslušat in se ravnat po
mojih navodilih – se ustavim in naredim nekaj dihov. Spomnim se, da je že
nezavedanje svojih nesposobnosti konkretna beda, ki je ne bi privoščila
nikomur. Mogoče bi pomagalo, da si v takšnih trenutkih dam ukaz ''v njenih
čevljih''; kar bi pomenilo, da se ne ustavim pri ''babica je trmasta / žleht'',
ampak skušam predvidet kako ona dojema moja navodila. Po potrebi jih dopolnim. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
MOJE OBSOJANJE NE BO SPREMENILO BABIČINEGA STANJA<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
MOJE OBSOJANJE NE BO SPREMENILO BABIČINEGA STANJA<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
MOJE OBSOJANJE NE BO SPREMENILO BABIČINEGA STANJA<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
MOJE OBSOJANJE NE BO SPREMENILO BABIČINEGA STANJA<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
MOJE OBSOJANJE NE BO SPREMENILO BABIČINEGA STANJA <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
OBSOJANJE JE ODLAŠANJE<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
besede ''nena lapli sco'' vzet osebno. V takih trenutkih bi bilo praktično
preizkusit odziv ''hello mind'' – da kar takoj poimenujem to s čimer se soočam
in tako prekinem iskanje ''primerne'' reakcije. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obstajati v karakterju komandirja. Zavedam se, da se da potrebno direkcijo
sporočevati tudi na drugačen način. Sama zelo cenim, če mi drug razloži zakaj
moram skozi posamezne korake nekega procesa. <br />
Babici lahko rečem, naj stopi pred umivalnik in ji razložim, da bo tako lažje
dosegla vse kar potrebuje. Lahko ji rečem naj odloži berglo in ji pojasnim, da
bo potrebovala obe roki. Pri tem ne rabim stat v bližini vsa naveličana in
zdolgočasena in nestrpna, ampak lahko vadim dihanje in stabilnost ter si
izbiram način intonacije s katero bom povedala posamezen stavek. Pri tem seveda
pazim da ne pretiravam, ker to pomeni motnjo pozornosti pri babici. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Hvaležna sem si, da si nisem dopustila
avtomatskega obstoja v žalosti, ampak da sem si žalost dovolila izkušati samo
tako dolgo, da sem videla kaj se skriva za njo, kje je njen vzrok. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila za
žalostjo skrivat občutek ponižanosti kot reakcijo na babičine besede ''nena
lapli sco''. Hkrati sem si hvaležna, da si nisem dopustila nadaljnjega obstoja
v ponižanosti – ko sem jo zaznala in da sem si takoj postavila vprašanje:
''kateri del mene se je počutil ponižan?''.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati v karakterju komandirja
in si s tem odpreti možnosti za reakcijo ponižanja v primerih ko komandirjeva
avtoriteta ni upoštevana. Zavedam se, da babice in drugih ne morem prisilit, da
bi karkoli storili – tudi kadar je moja direkcija smiselna in potrebna. Vidim,
da mi primanjkuje učinkovitosti v načinu kako pripravit babico in druge, da
upoštevajo mojo direkcijo, kadar je to potrebno. Dojela sem, da lahko to
popravim s potrpežljivostjo in na ta način, da se vživim v kožo drugega ter
razložim kaj dogaja meni. Potrebno je samo še prakticiranje dojetega.<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiURx9DjtWelJnNly5zm3B9dw020cHHAa8IJuYwAr56JqF7X8U9iuTZxgaeX5sNd_3wq9VEesyXAXDhBIt2Dx2hbzjn4TDNXxEI2wx0sa-12S8zir_8poz5QI5ol_Gc-0WQWhkTv2O5Sr4/s1600/chain-of-command.png" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="261" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiURx9DjtWelJnNly5zm3B9dw020cHHAa8IJuYwAr56JqF7X8U9iuTZxgaeX5sNd_3wq9VEesyXAXDhBIt2Dx2hbzjn4TDNXxEI2wx0sa-12S8zir_8poz5QI5ol_Gc-0WQWhkTv2O5Sr4/s320/chain-of-command.png" width="320" /></a>Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obstajat v želji, da bi usmerjanje babice teklo kolikor je pač možno hitro in
gladko in da sem z nestrpnostjo reagirala na napake, upočasnitve, motnje. Zavedam
se, da je za usmerjanje potrebno vedno več časa in da so se koraki usmerjanja začeli
spreminjat v korakce, da so napake, upočasnitve, motnje vse bolj pogoste. In
zavedam se, da se bo vse našteto samo še stopnjevalo, da bom za njeno oskrbo
potrebovala vedno več časa. Ki ga lahko preživim v naveličanosti in nestrpnosti
– kot sem to počela do zdaj ali pa v stabilnosti in potrpežljivosti. Focn pa
diham. In se pre-poravnam na konstruktivnost.<br /><br /><br /><o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-51875482354203842992016-04-16T08:15:00.000-07:002016-04-17T13:34:00.905-07:00Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 1<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Tudi danes sem usmerjala babico pri oblačenju,
osebni higieni in pri mizi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kopalnica. Nisem prepričana če sem čakala da vidim
kaj bo naredila – z namenom, da za v bodoče vem kaj je še sposobna naredit sama
in kdaj moram vskočit – ali sem ravno prišla iz kuhinje – v glavnem izhodiščni
prizor je bil tak, da se je ustavila ob strani umivalnika, niti ni odložila
bergle in si je že dajala protezo v usta. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Z rahlo naveličanim glasom (ker ji kljub
vsakodnevni rutini ni jasno, da je prvi korak ''stopi pred umivalnik'' in drugi
''stabilno odloži berglo'' ter potem vse ostalo) sem ji rekla, naj naprej
odloži berglo in si da potem protezo v usta. Hotela je odložit berglo, pa se ji
je zapletla v jopico. Zdi se mi da sem ji še rekla naj tačas odloži protezo, da
se bo lažje odmotala. Ni hotela spustit proteze – kot da bi kaj izgubila, če bi
jo… Jaz sem tačas stala na hodniku, jo opazovala in jo obsojala ker ni sposobna
izpolniti skrajno preprostih dobronamernih navodil oz. se ker ni sposobna
skrajno osnovne logike. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ko ji je oboje uspelo na njen trmast način, sem ji
rekla naj se še umije in počeše. V odgovor sem dobila ''nena lapli sco''… … …
Povedala sem ji, da če ne bi lapala sco, bi ona prišla v kuhinjo brez zob in
neumita. Sicer sem ji to povedala umirjeno - in v zavedanju da govorim v prazno
- ker je sama prepričana, da se je sposobna uredit samostojno in da jo jaz po
nepotrebnem komandiram, ampak sem nekako mogla izrazit to kar me je tiščalo
navznoter, ko sem slišala njene besede. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Res pa je, da sem tekom njenega početja stala na
hodniku pred vhodom v kopalnico – s prekrižanimi rokami na prsih in jo
usmerjala / ji ukazovala – se morda malo preveč poistovetila z vlogo
komandirja. Pač mi je strašno bedna ta situacija, ko človek ne zmore sam opravit
najosnovnejše rutine in potrebuje zraven drugega, da ga usmerja, hkrati pa je povsem
prepričan, da je sposoben in samostojen in da ne potrebuje nikogar, da bi mu
solil pamet / mu govoril takšne osnovne korake. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Šla sem v kuhinjo in v meni se je dvigovala
žalost. Spomnila sem se, da je žalost ravno tako domena umsko zavestnega
sistema kot je jeza, ki sem se je sicer običajno posluževala v podobnih
situacijah prej. Da sta žalost in jeza polarnosti v tem konkretnem primeru.
Začela sem se spraševat zakaj sem sploh žalostna – če vem, da se babica ne
zaveda kaj počne, da obstaja v prepričanju da jo konstantno komandiramo brez
potrebe. <br />
Odgovor je bil občutek ponižanosti. Postavila sem si vprašanje kateri del mene
se je počutil ponižan. [V preteklih tednih sem poslušala Eqafe intervjuje na to
temo.] Odgovor je bil, da je bil ponižan ravno ta komandir v meni… ki teži k
temu, da bi stvari tekle kolikor je pač možno hitro in gladko in slabo prenaša
napake, upočasnitve, motnje. Ta del je bil užaljen in ponižan, ko je slišal
''nena lapli sco''. Njegova avtoriteta je bila povožena…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zajebana scena – ko mi primanjkuje potrpežljivosti
in zaradi tega / zraven tega dobim nazaj še tako bedno provokacijo. Nakar na
plan udari izgovor ''jaz ti pomagam, ti pa meni tako nazaj'' in me vleče v
zamero kot da je to edina pot… naravnost naprej, edino prav… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Rešitev – večja stabilnost, podajanje direkcije
brez ukazovalnosti (wtf…).<br />
Imela sem občutek da se je situacija razvila tako kot se je predvsem zaradi
mojega notranjega nemira. Sicer sem stala pred kopalnico z rokami prekrižanimi
na prsih in verjetno z ''kaj te čaraš'' izrazom na obrazu. Ampak babica je
najverjetneje ves čas gledala v ogledalo in v berglo. Tudi ko sem govorila z
njo, moja intonacija ni bila kaj dosti odstopajoča od normalne / ni pretirano
odražala mojega notranjega počutja. Ki je bilo neučakanost, mogoče nestrpnost.
Na zunaj sem po svoji presoji delovala kar stabilno. <br />
V tem pogledu se mi zdi večkrat podobna otrokom – kot da bi zaznala moje
notranje stanje – ne glede na to kaj prezentiram navzven. In kot da bi jo to
vzpodbudilo, da se je odzvala s takšno nesramnostjo kot se je… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zavedala sem se, da je tudi obstoj v zameri
nesmiseln… kljub temu sem se ga nekako oklepala skozi dejanje, da ji nisem
pridržala stola k mizi kot to storim običajno in sem jo pustila da se usede
sama. po tem pa sem ji vseeno ''mogla'' reči naj da noge pod mizo, da jo
potisnem noter (sicer drobi po sebi in po tleh). Komanderček kot način
usmerjanja je bil prec nazaj… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ponovno sva se videli za kosilo. Začela sem
pripravljat mizo in sem ji rekla naj pospravi časopis. Prvič me ni slišala / me
ni hotela slišat?, zato sem ponovila bolj naglas in ponovno z neučakano
intonacijo. Delno zaradi tega, ker se nisem uspela v celoti otresti reakcij iz
prejšnje situacije, sicer pa je ženska
sposobna porabit toliko časa, da zloži časopis skupaj kot ga jaz porabim
za pripravo celotne mize… Z osorno intonacijo mi je nekaj odgovorila nazaj.
Nisem je v redu slišala, niti se nisem želela ukvarjat s tem kar je rekla.
Nakar se je vmešala mama in jo začela spraševat zakaj mi jezika nazaj. Konflikt
se je preusmeril med njiju dve… videla sem kako je babica z največjo lahkoto
dvignila mamo – ravno tako kot je prej dvignila mene; kako se umsko zavestni
sistem v takih primerih odziva dobesedno tako kot da bi padale domine… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
In zato je potrebno preprečit, da bi sploh padla
prva… se pravi – odstranit sprožilec…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://i.embed.ly/1/image/Resize?key=92b31102528511e1a2ec4040d3dc5c07&width=800&grow=true&url=http://i.imgur.com/YW2vgfo.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://i.embed.ly/1/image/Resize?key=92b31102528511e1a2ec4040d3dc5c07&width=800&grow=true&url=http://i.imgur.com/YW2vgfo.jpg" height="320" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<a href="https://www.blogger.com/"></a><span id="goog_1847947074"></span><span id="goog_1847947075"></span><br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<span style="color: blue;">Samo-odpuščanja in samo-korekcije sledijo v nadaljnjih delih. <-- Da se bo lažje dihalo! </span></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-41371495062192119032016-03-14T15:00:00.000-07:002016-03-14T15:00:38.663-07:00ODSLEJ PRI ZDRAVJU NAMESTO KURATIVE RAJE IZBIRAM PREVENTIVO…<div class="MsoNormalCxSpFirst">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
menjavo specializirane ambulante opraviti napol, da sem čakala, da me sami
povabijo na specifičen pregled približno 3 leta, namesto da bi preverila zakaj
v tem primeru na povabilo čakam tako dolgo, glede na to, da sem ga pred menjavo
dobivala mislim da na letni bazi. Ko opazim, da čakam (specializiranega)
zdravnika, da me bo sam povabil na pregled – zato ker sem bila tega vajena
doslej – se ustavim in naredim nekaj dihov. Zavedam se, da gre za moje zdravje,
za moje počutje – v skrbi za katerega me ne more nadomestiti nihče, saj le jaz
vem kako je bivati kot moje telo in sem sama odgovorna za redne preventivne
preglede. Zavezujem se, da bom za njih poskrbela – tudi kadar ne bom imela
občutka, da je karkoli narobe – saj se zavedam, da zaradi vseh potlačenih
potencialov še nisem razvila neposredne komunikacije s svojim telesom in tako
nimam uvida v nastajanje motenj in bolezni, dokler ne postanejo očitne in težje
popravljive / ozdravljive. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
enkrat prej v obdobju teh treh let poskušat izvedet zakaj me ne povabijo na specifičen
zdravniški pregled, nato pa sem se namulila zaradi pristopa sestre (ki je bila
verjetno pod nekakšnim pritiskom) in si nisem pošteno zabeležila katere papirje
točno moram izpolnit za menjavo ambulante in sem vse skupaj začasno opustila. Vidim,
da sem s tem polovičarstvom do določene
mere ogrozila svoje zdravje, kar je nesprejemljivo – saj od njega nista odvisni
le moja prihodnost in samostojnost ampak tudi so-prihodnost ljudi v moji
okolici. Ko opazim da med urejanjem zdravstvenih zadev drsim v čustveno stanje
zaradi lastne nestabilnosti in načina komunikacije sestre in/ali zdravnika – se
ustavim in se stabiliziram z dihanjem. Odslej bom s sabo k zdravniku vedno
imela beležko in pisalo, da si sproti in natančno zabeležim vsa navodila – da
mi ne bo kasneje nerodno ponovno spraševat in da zaradi tega več ne bom
odlašala s potrebnimi preventivnimi ukrepi. Druga opcija je diktafon na
telefonu. Dovolila si bom postavit podvprašanja, saj želim svoje telo in zdravje razumet kolikor se le da. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prirediti zdravnikovo izjavo o določenem tkivu tako, da sem besedo, ki jo je
uporabil in ki simbolizira problem zamenjala za drugo, v danem kontekstu
pogosteje rabljeno besedo, ki simbolizira hujši zdravstveni problem od tega, ki
ga imam. Ko sem zdravniku pri drugem obisku povedala, da sem se zavedala
možnosti neželene diagnoze zaradi tega, ker je uporabil določeno besedo v povezavi
s tkivom in me je zdravnik z nežno ''ne pretiravaj'' mimiko popravil, mi je
postalo takoj jasno kako se je moj miselno-čustveni sistem poigral z mano… Zato
bom v bodoče bolj pozorna na besede zdravnikov; namesto, da bi se prepuščala
čustvom ob njihovih sporočilih, bom sporočila poslušala v stabilnosti in tako
ostala objektivna ter si preprečila (čustveno) pretiravanje, potenciranje
tesnobe in strahov.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
zdravnika vprašat če bi bilo kaj drugače – ali bi bila diagnoza milejša, če bi
prišla na pregled prej in se potem kljub njegovi izjavi v smeri ''kak smisel
ima, da se obremenjujete s tem'' še naprej samo-obsojati in si nabijati krivdo…
Razumem, da bi bilo bolje, če bi prišla prej – neprijetnosti bi bile manjše,
morda bi lahko bolezen preprečili ali vsaj omilili poseg, ki bo potreben sedaj.
Vidim, da samo-obsojanje in nabijanje krivde ne bo spremenilo dejstva, da nisem
pravočasno opravila specifičnega pregleda, niti ne bo pomagalo odpraviti vzroka
in posledic – torej si s tem nimam kaj za pomagat in tega ne potrebujem. S sabo
raje odnesem lekcijo kako pomembno je poskrbeti za redne preventivne preglede
in to odločitev vnesem v prakso kar zdaj takoj. Pravkar sem preverila kdaj imam
kontrolni pregled pri zobozdravniku in termin vnašam v koledar – da mi ne bo
ušel :)<br /><br />Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila z
odporom reagirati na zdravnikovo izjavo ''prišli ste še pravi čas (preden bi se
razvile hujše in težje ozdravljive posledice) - nekdo tam zgoraj pazi na vas''
in v mislih nasprotovat ''pa ja seveda, sama pazim na sebe (kolikor pač že
pazim), sama sem se pripeljala sem, noben ''od zgoraj'' nima nič s tem,
bimbo''. Zavedam se, da je zdravnik sicer bil izjemno empatičen, stabilen,
umirjen, prijazen, govoril je počasi, nežno in razumljivo, s pomirjujočo
obrazno mimiko, da je odgovarjal na moja podvprašanja in se je nasploh zelo
učinkovito potrudil podat diagnozo na tak način, da sem kot pacientka minimalno
odreagirala. Tudi stavek ''Nekdo tam zgoraj pazi na vas'' je bil izrečen v tem
kontekstu, jaz pa sem si ga vzela osebno in ga povezala s spomini na prisilno
obiskovanje cerkve v otroštvu. Zavedam se, da te besede na marsikaterega
pacienta delujejo pomirjujoče in da nam zdravniki na ta način želijo olajšat
soočenje z neprijetnimi diagnozami. Zato bom v bodoče v podobnih situacijah
zadihala in pustila takšne izjave v preteklem trenutku. (Če pa bi bil zdravnik
res vztrajen, pa bi mu povedala, da ne verjamem v skrb od zgoraj ampak samo v
skrb zase in v medsebojno skrb med ljudmi ter se mu zahvalila za njegovo.)</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgCQhRX395H0aNVJdoGX2VoRWsaUxk_M_MNbitjGdp2Z_ooXss-doOsrb2kUbxw2Z1ciHuPnF93y68RisffZrnpmbP6Nwg3zSAkzdmueHuV1B8llFRi7djduh5nrD5BdnwyeumyrHYBgx0/s1600/self-care.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgCQhRX395H0aNVJdoGX2VoRWsaUxk_M_MNbitjGdp2Z_ooXss-doOsrb2kUbxw2Z1ciHuPnF93y68RisffZrnpmbP6Nwg3zSAkzdmueHuV1B8llFRi7djduh5nrD5BdnwyeumyrHYBgx0/s320/self-care.png" width="274" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /><br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-31278142453733870512016-03-12T09:25:00.000-08:002016-03-12T09:25:56.622-08:00Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 11<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila bati
se stopnje avtomatizma pri odzivu s tečnobo in slabovoljnostjo, ki sem ju v
sebe vprogramirala do sedaj. Zavedam se, da zna biti proces odprogramiranja
naporen, da se zna zgoditi, da bom še velikokrat avtomatsko odreagirala v
tečnobi in slabovoljnosti… hkrati pa razumem, da se takrat ko se zavem tega
neprimernega odziva, nima smisla obsojat in se krivit, KER TO NE POMAGA
SPREMENIT VZORCA!!! Prav tako vzorca ne bo pomagal spremeniti strah pred
zakoreninjenostjo vzorca, zato naj kratko malo odjebe. Kadar zaznam ta strah,
mu odločno dam direkcijo: ne pomagaš, ne podpiraš, ne pripomoreš – odjebi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
preveč osredotočanja na odnose in stvari s katerimi sem nezadovoljna in premalo
osredotočanja na rešitve. Kako to izgleda? Tako, da ko zaznam nek problem, ga
večkrat izpostavim, ponavljam ''utemeljitve'' s katerimi opravičim svoje
zadrževanje pri problemu in vse skupaj prikažem hujše kot je, s čimer zadostim
potrebi po (negativno nabiti) energiji, ki jo konzumiram kot miselno-čustveni
sistem. Problem je, da ta energija nastaja iz in na račun mojega fizičnega
telesa. Ena izmed rešitev pa je ta, da se bolj pogosto osredotočam na rešitve
same. To lahko storim tudi s pomočjo redefiniranja besed. Doslej sem bolj ali
manj redefinirala samo problematične besede, ker sem spregledala pomembnost
redefiniranja besed, ki jih želim živet. Zdaj se zavezujem, da bom redefinirala
besede: strpnost, stabilnost, prijetnost, dobrovoljnost, zadovoljnost, radost /
veselje, rešitev, samo-iskrenost in jih dodala v slovar Živih besed, kar
pomeni, da jih bom opisala kako jih izražam fizično. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbPyTieD36WsafcvV5I-RH9BTAs9MKdD2xw31wMKGavaKTIlehxggsZgec_OkH5Mp8fMi6i7riYtBOmb05ttMWU3rzSYdGKZJmPugaDvBwvdDJQL8Ki5cxMbO50jWF3WCXG3Y2iBHNy8Q/s1600/patient_s.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbPyTieD36WsafcvV5I-RH9BTAs9MKdD2xw31wMKGavaKTIlehxggsZgec_OkH5Mp8fMi6i7riYtBOmb05ttMWU3rzSYdGKZJmPugaDvBwvdDJQL8Ki5cxMbO50jWF3WCXG3Y2iBHNy8Q/s640/patient_s.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p><br /></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Sklep: <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Zavedam se, da so nestrpnost, nervoza, tečnoba,
slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo izbira odziva, ki sem se jih doslej
posluževala, ker si nisem bila povsem na jasnem, da se lahko odločim drugače in
s čim naj zamenjam te nepotrebne odzive. V sklopu 11ih blogov sem predelala
zadeve in spisala samo-korekcije. Se spomnim vseh? Nikakor. Jih pa nosim nekje
v sebi. In se zavedam, da večkrat kot jih bom v različnih verzijah napisala in
prebrala, lažje jih bom vpeljala v svoja dejanja. Za vsak slučaj si naredim še
plan B za korekcije. Če se ne spomnim zapisane korekcije, pogledam s katerim
neprimernim odzivom imam opravka in se vprašam kateri bi bil primernejši. Potem
se vprašam kako ta primernejši odziv izrazim skozi fizično. Skozi svoje telo.
Skozi dihanje, hojo, obrazno mimiko, pozicijo / gibanjem nog in rok… In se kar
poženem v fizično izražanje primernejšega odziva. Vztrajam in čez nekaj časa
preverim stanje miselno-čustvenega sistema. <o:p></o:p></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ključna beseda – VZTRAJNOST. Ni mi potrebno
obstajat v negativni čustveni zasičenosti, lahko sem obstajam kot
samo-zaupanje. Želim obstajat kot samo-zaupanje in samo-iskrenost. <o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-37193944512161424672016-03-08T10:54:00.000-08:002016-03-08T10:54:30.728-08:00Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 10<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila na
kritiko da naj obvladam svojo tečnobo in slabo-voljnostjo, ker ju širim v
skupini, odreagirati z ogorčenjem in ju opravičevati skozi notranji govor ''ne
širim ju samo jaz, ker smo v teh pogojih, pod tem stresom vsi tečni in slabe
volje!'' Ko opazim, da ne sprejemam kritike glede svoje tečnobe in
slabovoljnosti in ju skušam opravičiti s slabovoljnostjo drugih –- se ustavim
in se stabiliziram skozi dihanje. Zavedam se, da sta slabovoljnost in čemernost
izbira odziva – četudi sta hkrati navada. In ker takšen odziv ni praktičen in
ni najboljši niti zame, niti za druge, tule zdaj sklepam samo-zavezo, da se ga
bom odvadila. Korak po korak, trenutke po trenutek. Vdih pred odzivom. Kazalec
iz čemernosti na stabilnost, morda celo stabilno sproščenost in šele takrat
odziv. <br />
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila svojo tečnobo in čemernost
prenašat na druge. Sicer se zavedam, da so drugi sami odgovorni, če si
dopustijo ponotranjiti moje vzdušje… hkrati pa se zavedam, da s svojim vzgledom
lahko vplivam na ljudi v svoji okolici – tako v uničujočem smislu, kakor tudi
kot vzgled praktičnosti, stabilnosti, odprtosti, naravnanosti na rešitve… Še
eden razlog več za spremembo – v zavedanju da dejanja govorijo sama zase… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obstajat kot tečnoba in čemernost z namenom, da bi se drugim maščevala za
neprijetnosti, ki so mi jih storili. Pri tem sem bolj ali manj nezavedno
uporabljala prav ta princip nalezljivosti v smislu ''Jaz sem tečna in čemerna,
''vzrok je nekaj izven mene''; morda si to ti in ti ne moreš narediti ničesar,
da bi bilo drugače – zdaj se pa počuti v redu, če se lahko…'' Zavedam se, da
kašno kujanje / kuhanje mule nima nobenega smisla, ker je v prvi vrsti
prenašanje vse odgovornosti na druge: ''ti si mi naredil nekaj neprijetnega /
si povzročil, da občutim neprijetnost''. Kar ni vedno nujno. Vem, da si sama z
dopuščanjem čustev povzročam prav toliko neprijetnosti kot mi jih drugi. Zato
je odgovornost tukaj deljena. V nekaterih primerih si vse neprijetnosti
ustvarim sama skozi svoj način razmišljanja in čustvovanja in sem torej povsem
sama odgovorna za njih. Kadar pa so soodgovorni drugi, pa odziv v obliki
odkrito neprijetne tišine tudi ni primeren – ker pomeni samo nadaljnjo
plastenke problemov namesto njihovo reševanje. V takem primeru bom v bodoče
najprej razčistila pri sebi – izpisala bom kaj točno me teži. Ker če se odprem
oz. začnem reševat problem v muhastem stanju, bom preverjeno naredila več škode
kot koristi. Nato naredim plan kako drugega vprašati, zakaj mi servira določene
neprijetnosti – na tak način kot bi želela kritiko prejeti sama oz. na način,
ki ga vidim kot najbolj učinkovitega (najmanj razdražljivega) za dotično osebo.
Bo potrebno kar nekaj vaje, da pri tem dosežem učinkovitost – zato bo najbolje,
da začnem vaditi kar takoj.<br /><br />Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila
uvideti, da sem bila v določeni skupini, ki je preživljala določen sklop
napetosti prav jaz tista, ki sem najbolj očitno izražala tečnobo in slabovoljnost
in jo širila na druge oz. sem skozi njiju neugodno vplivala na druge. + se pri
tem izgovarjala, da drugi napetosti potlačujejo ali jih prikrivajo s prisiljeno
pozitivnostjo, kar precej spominja na zanikanje. Zavedam se, da noben izmed
opisanih načinov ni praktičen in navsezadnje ni sprejemljiv. Zanikanje,
potlačevanje in prisiljena pozitivnost sicer resda pometajo probleme pod preprogo,
izpostavljanje skupnih problemov skozi tečnobo in slabovoljnost pa ni nič
boljše, ker druge zaradi neprimernega načina motivira k temu, da jih zanikajo,
potlačijo, prikrijejo… Isti šmoren… Ko
bom v bodoče torej zaznala, da želim probleme posredno ali neposredno
izpostavit ''s pomočjo'' tečnobe in slabovoljnosti, bom naredila nekaj dihov in
se stabilizirala kot fizično. Potem bom poiskala primernejši način
izpostavljanja problema, ki se očitno začne s komunikacijo ''JAZ vidim to in to
kot moteče, mislim, da bi se dalo narediti to in to, kaj praviš ti?''</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s1600/patient_s.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s400/patient_s.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
<br />
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-28725814235808574882016-03-07T04:44:00.002-08:002016-03-07T04:44:48.322-08:00Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 9<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila skozi
trenutke nestrpnosti in pritoževanja postopoma graditi ''en tak čemeren
karakter'' oz. natančneje rečeno čemerno osebnost, ki pri meni prevladuje –
vsaj v družinskem / sorodstvenem krogu. Vidim, da sama ne maram prisotnosti te
osebnosti pri drugih in da je drugim (in delno meni) odveč/nadležno, kadar
zapadem v njo in delujem skozi njo sama. Zavedam se, da sem jo gradila skozi
trenutke in da jo lahko odstranim s pomočjo trenutkov v katerih se odločim, da
se ji ne bom podrejala/prepuščala. Zato se v trenutku, ko opazim, da obstajam v
nestrpnosti ali se pritožujem ustavim in se stabiliziram z dihanjem. Spomnim
se, da brišem nestrpnost iz sebe postopoma in da vsak trenutek stabilnosti
šteje pri spreminjanju navade v zdravorazumsko. Če je reakcija močna in je ne
morem zaustavit zlahka, prisluhnem lastnim izgovorim, jih zapišem in jih
predelam skozi samo-korekcijski postopek (kot to počnem tukaj).</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da z obstojem v čemernosti nekaj pridobivam. Zdaj razumem, da je
bilo vse kar sem pridobivala negativno nabita energija za obstoj mojega
miselno-čustvenega sistema, kar pravzaprav pomeni, da nisem ničesar
pridobivala, ampak sem izgubljala. - Voljo, odprtost, naravnanost na rešitve
& na potenciale in tako naprej. Ko opazim, da obstajam v prepričanju, da mi
bo čemernost nekako koristila – se ustavim in se stabiliziram s pomočjo
dihanja. Spomnim se, da mi čemernost mogoče v danem trenutku pomaga doseči neko
točko, ki jo moj miselno-čustveni sistem egoistično definira kot pozitivno,
ampak da se ta poteza potem pridruži drugim podobnim; skupaj s katerimi bi na
dolgi rok samo ojačala čemeren karakter…. Ki pa prispeva k samo-destrukciji.
Torej se v takšnem trenutku osredotočim na samo čemernost – samo toliko, da se
spomnim njenega nesmisla in jo ustavim v zavedanju, da z njo ničesar ne
pridobivam. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
navaditi se obstoja v čemernosti. Zavedam se, da sem to navado gradila skozi
mnoga leta – približno tako kot se gradi kapnik - kapljo po kapljo, sem jaz
plastila trenutke obstoja v čemernosti, ki se je nalagala, večala, postajala
vedno bolj avtomatiziran odziv na rezne situacije in se je spremenila v navado.
Znotraj tega si odpustim tudi prepričanje, da bom morala čemernost – ki jo šele
zdaj jasno vidim kot oviro (ki sem si jo postavila sama) odpravljati postopoma
/ ''brusiti'' in da si NISEM dopustila verjeti v to, da lahko ''kapnik
čemernosti'' preprosto razbijem. Zavedam se, kako pomembno je, da si s
spreminjanjem svojega načina razmišljanja odprem možnosti za hitrejše
okrevanje, preoblikovanje, odstranjevanje te navade čemernosti. Ni se mi
potrebno samo-kaznovati s pretirano postopnostjo odstranjevanja te nepotrebne
navade, ker sem se kaznovala že z njenim pridobivanjem…<br /><br />Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila karakter čemernosti povezati s
karakterjem šaljivca z namenom, da bi čemernost lažje opravičila in jo nadaljevala.
Še dobro se spomnim kako sem začela v krogu družine kvasit šale v grumpy
(godrnjavem) načinu. Bile so precej zabavne z veliko črnega humorja in so
prepričljivo preusmerjale pozornost iz problema – moje rastoče čemernosti. Ta
zadeva deluje kar nekaj let… Opazovala sem jo še pri enem drugem osebku. Delno
se zelo dobro zavedaš kaj delaš… Postopoma zadeve stopnjuješ /
intenziviraš – da ohranijo isti učinek
razvedrila, čeprav veš, da boš slej ali prej prestopil mejo, da domači tega
''izmakljivega humorja'' več ne bodo tolerirali in da bo poknilo. Meni je
poknilo v drugo smer – postala sem resno čemerna – čemerno resna. Vsaj v
družinskem krogu. Posebej v prisotnosti mame. -- Ko opazim, da čemernost branim
s plastjo resnosti (posebej v prisotnosti mame) -- se ustavim in se
stabiliziram z nekaj dihi. Vidim, da je tudi resnost samo blokada s katero
prikrivam svojo ranljivost in s tem živost… Ne dopustim si več uporabljati
resnosti kot ščita pred soočenjem s svojo čemernostjo – ne glede na to ali si
jo predočim sama ali to storijo drugi (mama). </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s1600/patient_s.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s400/patient_s.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8484101070588473755.post-57096283541284256402016-03-04T10:56:00.001-08:002016-03-04T10:56:38.610-08:00Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 8<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s1600/patient_s.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvGdZ4a0Nq8LxLkMHQENO1BzJFWi7AKdkPASkTzAjeQt6VQ4z0i3GfvI33-eR4KvjMLMynd3TrJ2VZMNNjHK4GZDodC2hYOHlPYEBvltjm-4e6XwNQki4l36kEdOAsN2pBxFdeCTR8C2Q/s400/patient_s.jpg" width="400" /></a></div>
<div class="MsoNormalCxSpFirst">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila z
ogorčenjem reagirat na buddy-jev predlog ''začni razmišljat tudi kako lahko ob
skrbi za babico uživaš; zdaj se sliši nemogoče, ker tega nikoli nisi videla kot
nekaj možnega''. Zavedam se, da je skrb za dementnega človeka konkreten napor,
ki pa si ga lahko s preobrazbo razmišljanja pošteno omilim in ga vsaj na
trenutke dejansko spremenim v užitek. ''Smešno'', kako so se mi v trenutku, ko
mi je buddy to predlagal soglasno odprli vsi obrambni mehanizmi v smislu
ogorčenosti: kako si sploh drzne kaj takega omenit (kreten), naj se spravi vsaj
teden dni skrbet za dementnega človeka, preden naklada dalje – da bo videl kaka
jeba je to itd. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Skozi tole pisanje pa se soočam z dejstvom, da če si
užitka ob skrbi za dementno babico ne dopustim videt kot mogočega, ga tudi ne bom
imela priložnosti doživljat… In sem hvaležna za predlog, ki se mi je takrat (ko
sem bila v čustveni reakciji) zdel banalen in bolan.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Poznam ljudi, ki skrbijo za dementne ljudi in jih
lahko opišem z besedami v naslovu in poznam zelo vedro osebo, ki je občasno
skrbela za mojo drugo dementno+++ babico. Njena pojava je bila užitek. Moja
pojava pa je moja izbira. In moja izbira je vzor te vedre osebe. (Morda bi se
morala pogovoriti z njo.)<br />
Odslej si bom večkrat dopustila uživat v skrbi za babico. Danes sem že imela en
tak moment – ko sem ji prilagodila bergle na primernejšo višino. Za bolj
zahtevne preobrate pa imam VEDNO na voljo samo-odpuščanje. In VEDNO je bolje
preživljat trenutke v samo-odpuščanju – odstiranju novih priložnosti, kot v
blodnjah v katerih kopičim eksplozivna čustva…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila v
celoti dojet, da če si ne dopustim praktičnega razmišljanja glede specifične
zadeve (npr. skrb za babico je lahko tudi užitek), posledično ne morem
manifestirat praktičnih izidov / rešitev glede te zadeve. Ko opazim, da o neki
zadevi ali situaciji razmišljam v povsem negativni, pesimistični luči ali
obstajam kot sarkastična misel ''iz te situacije se nimam za naučit ničesar
(zato bi bolje, če sploh ne bi obstajala)'' – se ustavim in se stabiliziram z
nekaj dihi. FOKUS – POKUS in preusmerim svojo pozornost na iskanje tega, kar se
lahko naučim iz dane situacije / glede določene zadeve – ne glede kako bedna /
banalna / nepotrebna se zdi mojemu umu. FOKUS – POKUS :)<br /><br />Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila
vsake točke v kateri reagiram v povezavi z babico pretvoriti v rešitev. S
strani buddya je padel predlog ''recimo zdaj ti je tečno, ker je fizično
naporno premikat babico recimo, glej na to kot na telovadbo, ki ti koristi,
bodi med tem pozorna na to, kako uporabljat svoje telo, da se čim manj utrujaš''.
Zaradi tega predloga lažje vidim kako zelo pomembna je perspektiva iz katere
gledam na dane situacije (z babico). Kot glavni problem vidim – spomnit se na
te praktične predloge, ki jih dobim od buddya oz. spomnit se na usmeritve, ki
si jih zastavim tekom samo-korekcij… Očitno je čas, da si izdelam zapestnico,
ki bo imela možnost menjavanja besed kot so na primer: fokus, rešitev,
stabilnost… in me dnevno večkrat ''spravila k sebi'' oz. me spomnila, da
navajeno obnašanje ni edino možno in najbolj praktično, ki obstaja… Ta vikend
grem v nabavo. </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<!--[if !supportLineBreakNewLine]--><br />
<!--[endif]--><o:p></o:p></div>
Duška Maglicahttp://www.blogger.com/profile/10773684403911819804noreply@blogger.com0