V to trditev sem bila precej časa trdno prepričana in sem jo uporno
zagovarjala, dokler mi ni postalo jasno, da moje misli prepletene s čustvi usmerjajo
moja dejanja, ki pa se tako ali drugače tičejo drugih v moji neposredni okolici
in od tu naprej posredno vseh ljudi skupaj. Oz. kot je povedal Lao:
Danes, ko sem ponovno videla tole podobo in tekst sem se
spomnila na eno zanimivo prigodo, ki jo želim delit z vami. Tiče se prvih dveh
vrstic teksta in gre takole:
Osebi x sem napisala sporočilo, ki sem ga dojemala kot zelo pomembnega in sem si nadvse želela, da x to sporočilo dojame in ga upošteva. Tako sem ga večkrat prebrala na glas, da bi se prepričala če res zveni v redu. Velikokrat... Ko sem bila prepričana, da je tekst dovolj dober in sem si že šla rahlo na živce s ponavljanjem, sem se odločila spremenit še zadnjo besedo in ga odposlat.
Ko sem potem dobila odgovor, je ta vseboval točno tisto
specifično besedo, ki sem jo uporabila najprej in sem jo tolikokrat ponovila
ter ji dajala svojo pozornost s tem ko sem se spraševala o njeni
ne/primernosti. Saj se pogosto dogaja, da v komunikaciji uporabimo podobne
besede namesto istih, ampak tale je bila tako redko v uporabi, da sem bila prav
presenečena, ko sem jo zagledala v odgovoru.
Bil je tak čuden-smešen trenutek v katerem je bila misel glasnejša
od natipkane / očem zaznavne besede… in se je manifestirala skozi odgovor drugega in očitno ni bila več
samo moja stvar.
