petek, 28. junij 2013

V neznano / v planine

Soseda, ki večkrat pride k nam me nekega dne preseneti z vprašanjem, če bi jaz želela iti zraven na mladinski planinski tabor in prevzeti likovne delavnice za otroke; češ da njej to ne gre najbolje.

Moje notranje reakcije: WTF… kaj ti bodo planine, če imaš morje/vodo. Že od nekdaj sem zaljubljena v vodo, namakanje, plavanje, čofotanje… planine me niso nikoli zanimale. Saj razumem, da nekatere ljudi ganejo, ampak sama jih ne bi 'nikoli' zamenjala za morje, če imam možnost izbire.

Zadeva je takšna, da letos morja nimam v planu – delno tudi zaradi svoje brezposelnosti.
Soseda pravi – teden dni, za mentorje in pomočnike brezplačno… in tukaj mi klikne. 'Počitnice' v zameno za likovne delavnice?
Po približno petih minutah razlage/debate se nenadoma odločim da grem.

Čeprav prej sama nikoli nisem pomislila na obisk planin. Čeprav je ata že precej prehodil in pripovedoval.

Grem v neznano – spoznavat planine – brez 'iskric v očeh'. Brez zavednih pričakovanj. 'Prazna', razen vprašanja kako se diha gorski zrak, lol.   


Kaj ti bodo
,
če imaš
; )




Preveri, uporabi, podpri (se):

ponedeljek, 24. junij 2013

EGO / na Desteni način - 3..del

V prvem blogu o besedi ego sem prišla do redefinicije:
Ego = navidezno ločevanje enosti fizičnega skozi omejevanje znotraj samosvojih, skritih (ponavljajočih se) misli in čustev.
V drugem blogu sem dojela, da po Freudu definiramo besedo ego takole:
Ego je iskalec ravnotežja med posameznikovimi nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.

Ego ločuje, skriva, misli, čuti, išče ravnotežje med nezavednim in dogovorjeno resničnostjo?





Nekaj izbranih Desteni artiklov v povezavi z egom:


- Ego je dizajn po katerem deluje človek. Ego je sistem in ve vse o nas; naše skrivnosti, naše misli, kako nas aktivirat energetsko in resonančno…
- Kot pasivni opazovalci mu dajemo vso podporo. Ko sprejmemo idejo, da smo tu zato, da se preživljamo in služimo denar v prepričanju, da je to pač človeška narava in da tako pač mora biti, smo se predali… smo predali svojo moč in kontrolo egu.
- Ego bazira v energiji. Izničuje ga dih kot fizično gibanje.
- Ego je potrpežljiv. Zaseje seme npr. dvoma in ga vztrajno 'zaliva' z mislimi, čustvi in občutki, dokler ne zraste v 'demona' znotraj nas.
- Ego se s pomočjo denarja igra kapitalizem in korporacije. Kot vrednega dojema tistega z denarjem, tisti brez denarja – karkoli… Pomembno je, da denar (kot energijo) vedno vlagamo v to kar je najboljše za vse, sicer se nam bo ego preko sebičnih vložkov maščeval…
- Ego lahko poizkusi vsilit prepričanje, da je fizična realnost iluzija…
- Naš ego nas poskuša prepričati, da se odločamo na podlagi preteklih izkušenj/spominov namesto na podlagi tega kar je najboljše za vse…
- Ego uporablja strah v obliki 'kaj pa če…'.
- Ego skuša razdirat sporazume, zveze, ki temeljijo na sporazumih.
- Ego skuša ustreči… da bi mu bilo ustreženo nazaj.
- Ego konzumira tudi živalska telesa.
- Ego hoče zase pomembnost, slavo, občutek posebnosti.
- Zato se obrača proti skupini, kadar se v njen ne počuti dovolj pomembnega. Ne priznava, da je vsak član skupine enakovredno pomemben.
- Ego hoče najprej imeti in šele potem bo mogoče dal.
- Ego se maščuje skozi domišljijo… zaradi katere seks v realnosti ni nikoli tako dober kot je v naših mislih.
- Ego se lahko kaže v obliki moraliziranja…
- Ego ne prenese tega kar je najboljše za vse.










Ampak… malokdo besedo 'EGO' vidi/realizira/razume kot jo Destonijci… zato jo uporabim le kadar sem jo pripravljena razlagat. Sicer raje uporabljam besedo sebičnost – da se izognem zmedi.

Ja – sem ego. Ampak to ni vse kar sem. Sem predvsem fizično telo, sposobno uporabe zdrave pameti, ki mi pravi naj se ravnam po principu 'kar je najboljše za vse' – v zavedanju, da je to hkrati tudi najboljše zame. 


Preveri, uporabi, podpri (se):

sobota, 22. junij 2013

Opredelitev besede EGO / Wikipedija + Freud + izpeljanke v slovarju - 2. del


"Ego" is a Latin word meaning "I", which derives from the Greek word "Εγώ (Ego)" meaning "I", often used in English to mean the "self", "identity" or other related concepts.
·         Ego, one of the three constructs in Sigmund Freud's structural model of the psyche
·         Ego (religion), as defined in various religions in relationship to self, soul etc.
·         Ego (spirituality), the "self", "self-concept", "false self", "conceptual identity", or identification with individual existence



3. ideja: OSEBNOSTNE STRUKTURE: ID, EGO IN SUPEREGO
ID ali ONO je Freud poimenoval človekove primarne nagone (biološki: po hrani, vodi, izogibanju bolečini, seksualnosti, tudi agresivnosti – boj za preživetje). Id je rezervoar energije za doživljanje in vedenje. Ne ve in se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, le išče zadovoljitev svojih nagonov tu in zdaj - deluje po načelu ugodja. Delovanje ida v vsakdanjem življenju doživljamo kot vzgibe, ki jih ne moremo nadzorovati in obvladovati.  Id je nezaveden proces.
EGO ali JAZ se začne razvijati, ko se nagonom prvič postavijo na pot zahteve in omejitve okolja. Sprva se razvija iz potlačevanja idovih nagonov, kasneje skozi različne identifikacije. Ego je usmerjen k zaznavanju in upoštevanju realnega sveta -  deluje po načelu realnosti. Je posrednik med idovimi nagoni in zunanjim svetom in je večinoma zavesten (nezavedni del ega so npr. obrambni mehanizmi). Ego vso energijo za svoje delovanje črpa iz ida. Načelo ugodja pri zadovoljevanju potreb se začne z razvojem ega podrejati načelu realnosti. To ne pomeni, da človek neha iskati ugodje in sprostitev napetosti, vendar zdaj to počne na socializirane načine: zagotavlja toliko zadovoljitev nagonov in na takšne načine, kot to dopušča socialna realnost.
SUPEREGO ali NADJAZ se začne razvijati zadnji, iz ega (okrog 3. leta), ko začno starši in drugi ljudje otroka učiti, kaj lahko in kaj ne sme, kaj je prav in kaj narobe. Te zapovedi in prepovedi okolja, družbene norme, moralna pravila, se strukturirajo v superego. S tem družbena (zunanja) kontrola vedenja preide v notranjo. Superego je torej ponotranjeni etični kodeks: vsebuje kriterije za to, kaj je dobro/slabo, sprejemljivo/nesprejemljivo. Če jih kršimo, nam pošlje občutke krivde in slabe vesti. Vključuje ego-ideal: idealizirano podobo o sebi, kakršen bi rad bil. Superego je deloma zavesten, deloma nezaveden, npr. veliko nevrotičnih vedenj lahko izvira iz nezavednih občutkov krivde: potreba po žrtvovanju, pretirano razvajanje otrok, nevrotični altruizem, samodestruktivno vedenje ...
Lahko bi rekli, da je id popolnoma nemoralen, ego se trudi biti moralen, superego pa je pretirano moralen, pogosto. Niti id niti superego nista v stiku z realnostjo. Id stremi k prijetnemu, zahteva zadovoljitev “tu in zdaj”, superego pa stremi k idealnemu, zahteva popolnost. Konfliktnost obstaja zlasti med idom in superegom, ego pa ima funkcijo reševanja teh konfliktov. Odloča, kateri impulzi bodo zadovoljeni, kdaj, kje, kako, da bosta oba zadovoljna. Konflikti in njihovo razreševanje oz. preseganje imajo tudi pozitivno funkcijo: so gonilo osebnostnega razvoja.
(OPOMBA: Strukture so samo metafore za določene duševne procese, opisna oznaka za specifične oblike vedenja in doživljanja.)




Izpeljanke iz besede ego po slovarju ASP32

            egocentričen tudi egocentričen -čna -o prid. (e; e) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben
            egocentričnost tudi egocentričnost -i ž (e; e) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz
egocentrizem -zma m (i) težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok
egoist -a m (i) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist
egoističen -čna -o prid. (i) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev
egoistično prisl.: egoistično vzgojeni otroci
egotizem -zma m (i) knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije


Povzetek:

Ego kot jaz, sam, identiteta.
Ego kot iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.
Izpeljanke iz besede ego vsebujejo negativen (čustveni) naboj v smislu, da odbijanja, omejevanja, nevarnosti, pretiravanja.

Prav – recimo da je ego iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.
Ego torej sprejema sebe kot to razmerje in skuša to razmerje ohraniti v ravnotežju.
Pa se tudi ego sprašuje o svojih nezavednih nagonih, jih skuša ozavestiti in konstruktivno usmeriti?
Pa se ego sprašuje o tem ali je družbeno dogovorjena realnost dejansko/praktično  najboljša za vse in s tem hkrati za posameznika?


Se nadaljuje…


četrtek, 20. junij 2013

EGO / REDEFINICIJA BESEDE - 1.del

V komunikaciji s FB prijateljem sem uporabila izraz ego-manipulacija, s čimer sem mislila na egoizem, kar njemu ni bilo takoj razvidno in mi je med drugim odpisal "EGO" si ti in tvoje zavedanje sebe kar seveda ni nič spornega.
Dojela sem, da imava različni opredelitvi besede ego in se odločila za redefinicijo z namenom lažje komunikacije z drugimi.

REDEFINICIJA BESEDE EGO
1. Trenutna opredelitev  besede
Besedo ego enačim z besedo sebičnost – upoštevanje samo/predvsem svojih koristi in s tem ločevanje od drugih.
2. Definicija v slovarju
            ego m neskl. (e) knjiž.
posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego
Fajn… dodatni pojmi, ki jih utegne posameznik interpretirat po svoje: zavest, subjekt, doživljanje.
            zavest -i ž (e)
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po
polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti (ostale definicije si lahko pogledate sami)
            subjekt -a m (e)
1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje
2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva
(dodatke k definicijam si lahko pogledate sami)
            doživljati -am nedov. (i)
1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa
(ostale informacije si lahko v SSKJ pogledate sami)
3. Izgovorjava besede (kateri zvoki so vsebovani znotraj besede)?
Egg-go. Egg-0. Kot nič od jajca – simbola rojstva.
4. Prepoznavanje energetskega naboja, ki sem ga pripela besedi
Ekstremno negativen
5. Kreativno pisanje
Ego = posameznik +zavest + subjekt + doživljanje
vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote + sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj + kdor čuti, misli, deluje, kdor odloča, pomembno vpliva + v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa
6. Pisanje definicije
Ego = navidezno ločevanje enosti fizičnega skozi omejevanje znotraj samosvojih, skritih (ponavljajočih se) misli in čustev.
7. Praktična kontrola
Je polarnost v definiciji, ki sem jo pripisala besedi? Ne
Lahko stojim za to opredelitvijo besede večno? Khm…

Dozdeva se mi, da sem si dolžna še nekaj pojasnil glede besede EGO.
Zato bom v nadaljnjih objavah preverila:
- Wikipedijo,
- Freudovo opredelitev,
- izpeljanke iz besede ego in definicije teh besed,
- http://desteni.org/ search: ego,
- videe z Desteni seznamov, 
- svoje prejšnje objave…
…Bernardovo definicijo?


sobota, 15. junij 2013

Moj odziv na predajo drugih

Predaja v tem kontekstu pomeni da nekdo počne nekaj brez zdravega razuma (z zmanjšanim zavedanjem fizičnega), da je kontrolo nad sabo začasno ali dolgoročno prepustil umsko-zavestnemu sistemu zaradi česar je nestabilen in mu ni smiselno zaupati.

Paradoksalno ali pa tudi ne me takšna oseba zlahka razdraži. Zaradi tega, ker težko razumem kako lahko tako spusti vajeti iz rok. V želji, da bi ji pomagala ji predlagam rešitev –- ampak človek takrat, ko je v energiji čustev težje sliši –- preprosto zato, ker ima polno glavo lastnih misli… Jaz se premalokrat opomnim na to in ponavljam že povedano brez pravega efekta. Z željo da bi pomagala –- za katero se skriva želja po kontroli drugega –- da se ne bi uničeval še naprej –- ker vem, da mi bo potem težje z njim.

In to dejstvo, da nimam kontrole nad drugimi kadar si škodujejo in da drugim ne morem pomagat, če niso sami pripravljeni sprejeti pomoči, me razdraži. S tem, ko zapadem v razdraženost, pa že škodujem sebi, izgubljam kontrolo nad sabo in dajem moč umsko-zavestnemu sistemu, namesto zdravi pameti. Postajam ista kot tisti drugi, ki sem mu želela pomagati…
Kar pomeni, da sem dopustila, da me je njegovo razpoloženje posrkalo vase v bolj ali manj podobni ali nasprotni verziji. Namesto da bi ostala stabilna s pomočjo dihanja. To je včasih največ kar lahko narediš –- poslušaš drugega in ostajaš stabilen – da drugi vidi, da je možno… da se začne spraševat zakaj ne reagiraš na njegove reakcije.





Primer babica
Babica je dementna in sproti v roku parih minut pozabi skorajda vse z redkimi izjemami. Pri njej deluje logika –česar se ne spomnim, tega nisem naredila-. Naj gre za konzumiranje hrane in pijače (občutek za sitost in žejo je pri njej skrhan), naj gre za zaklepanje vrat (ko pozabi da smo doma), naj gre za pobiranje nezrelih pridelkov preden so zreli oz. več kot jih lahko porabimo, naj gre za trmo glede plenic in oblačenja.
Kadar jo vprašaš zakaj je naredila določeno nespametno stvar, trdi da je ni. Četudi ji razložiš zakaj in kako ni variante, da jo je naredil kdo drug. Odzove se z odločnim zanikanjem, z vso nemo in trmo… včasih s prezirom, drugič z jezo ali pa kar z vsem skupaj. In v takih trenutkih človeku z lahkoto nenadoma nabije pritisk. Ona pozabi – vse svoje prejšnje nespametne akcije – in seveda tudi to, da jih je pozabila… Mi pa jih ne pozabimo. Naloži se ti število istih ponavljanj in večkrat v jezi odreagiraš kar  podzavestno.
Tako včasih reagiram v jezi in nadaljujem s tem da jezo stresem na babico, drugič odreagiram z jezo in se nato ustavim in ji z umirjeno intonacijo povem zaradi katerega njenega dejanja sem se razjezila, v nekaterih primerih mi uspe v sebi samo na hitro pojamrat 'ne že spet' in preprosto po(s)pravim za njo brez vprašanj in obtoževanja.
Potem so tu še situacije, ko se zaradi babičinih nespametnih akcij razjezita starša. Takrat želim pomagat njima –- ampak kot že zapisano –- na silo ne gre –- tako kvečjemu še sama padem v to nesmiselno razpoloženje.

Primer sorodnica 1
Predvidevajo, da je imela infarkt in da bi jo lahko doletela tudi smrt, če ne bi pravočasno poklicali rešilca. Vzrok – predvsem stres. Pravijo, da se lahko situacija ponovi, če ne bo spremenila svojih navad in se umirila.
Moja reakcija je bila takšna, da sem brez besed, samo z zvokom izrazila ironijo v prepričanju, da se ne bo spremenila. Ko sem se je zavedla, sem se vprašala kaj dela to prepričanje v meni, čemu služi. Ničemur konstruktivnemu. Nesmiselno je – prav tako kot pričakovanje da se bo spremenila ali kot skrb zakaj se ne spremeni.
Nimam kontrole nad ne-spreminjanjem sorodnice. Lahko poskusim z besedami, brez pričakovanj da jih bo slišala. Lahko pa v njeni bližini samo diham v stabilnosti.

Primer sorodnik 1
Poln samega sebe, precej glasen, dokaj tekmovalen… je ostal priklenjen na dom in se težko premika, potrebuje pomoč drugih. Ne smili se mi –- ravno obratno – privoščim mu, da je ostal 'sam s sabo' v prepričanju, da bo dojel da je njegovo trpljenje posledica njegovega značaja. Kaj dela to prepričanje v meni? Moja privoščljivost mu zagotovo ne bo pomagala dojeti kako je prišlo do takšnih posledic.
Nimam kontrole nad njegovim dojemanjem. Njegova prepričanja so tako zasidrana v njem, da stežka posluša predloge drugih. V njegovi bližini lahko le diham v stabilnosti.

Primer sorodnica 2
Zaskrbljena zaradi konkretnega izpuščaja na koži – me sprašuje kaj naj naredi. Brez pomislekov ji predlagam naj obišče zdravnika. Noče k zdravniku z izgovorom da je predaleč in da bi si mogla vzet čas. Spet zaskrbljeno vpraša kaj naj naredi. Še par krat ji med njenim izgovarjanjem odločno ponovim naj gre k zdravniku in jo spomnim, da jo pravočasna diagnoza lahko reši skrbi, pravočasno zdravljenje pa še česa hujšega.
V svojim mislih jo obsojam jo kot neumno, naivno in neodgovorno. Kaj delam s tem? Pomagam ji ne. Kaj sem naredila s tem, ko sem ji ponavljala svoj predlog? Mogoče to, da ga ni vzela resno? Naslednjič povem in diham. Ne reagiram na izgovore in se ne ponavljam. Ustavim obsojanje. Ne morem kontrolirat njene odločitve…

Primer sorodnica 3
Duševno motena čemerna starka z zajedljivo intonacijo in vsebino besed. Ne pozna me več in bulji vame.
Obsojam jo, ker se je tako zapustila in zagrenila življenje vsem okrog sebe. Ne znam z njo. Kadar se zapletem v komunikacijo z njo, mi jo pogosto uspe sprovocirat ali razjezit.
Postala mi je tuja in zdi se mi, da hočem s provociranjem iz nje izbezgat nazaj vsaj minimalni občutek domačnosti?
Kakorkoli – moje obsojanje in provociranje ne pomaga ne njej ne meni. Kadar vidim tako očitno prevlado umsko-zavestnega sistema – mi ne preostane drugega kot dihanje in zavedanje da nobene njene poteze nima smisla jemati osebno. Dopustim si soočenje s tem UmZS brez reakcij. Diham.





Dejstvo je, da ne morem vsilit zdravo-razumskega prebliska drugemu in ga tako ustavit pred (samo)uničujočo reakcijo – ker nasilnost / kontrola v obliki nadvlade že sama po sebi ni zdravorazumsko dejanje… Lahko pa ostanem tu in diham v stabilnosti, namesto da bi se prepustila reakcijam – lahko kontroliram sebe in tako stojim kot vzgled (četudi sebi).

četrtek, 6. junij 2013

Paranoja ponavljanja, kopičenja in stopnjevanja 2

V tem intervjuju oseba razloži posledice ponavljanja, kopičenja in stopnjevanja pogleda/navade ''Vidim le to kar želim videti in kakor želim videti''.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati v in kot avtomatiziramo ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje brez 'občasnega izstopa'  -samoreflektivnega pogleda iz distance – preverjanja kronoloških fizičnih dokazov o lastni spremembi / stagnaciji.
Zavedam se, da znotraj postopnosti premikanja nimam celostnega uvida v lastne ne-spremembe, ki jih UmZS z lahkoto interpretira sebi v korist.
Zato se za doseganje sprememb / reševanje lastnih problemov po principu kar je najboljše za vse zanašam na kronološke fizične dokaze, ki jih zberem in na statistiko, ki jo vodim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vaditi kar so mi narekovale želje po trenutnih kratkotrajnih užitkih in ignorirati/potlačevati zavedanje o dolgoročnih posledicah ponavljajoče se predaje trenutnim željam…
Ko opazim željo po vdaji trenutnemu kratkotrajnemu užitku – se ustavim in diham.
Spomnim se, da je šteje prav vsak premik/korak – ker je iz njih sestavljeno potovanje. In da je vsak korak v smeri, ki ni najboljša za vse daljšnjica s katero  pogojujem samo sebe -- kot (tudi) vse (druge) -- kot eno.

Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila popolnoma realizirati, da vsakič kadar popustim UmZS postajam boljša v popuščanju.
Namesto da si popuščam in se za to naknadno krivim, na situacijo raje gledam kot na izziv v podporo temu kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila odpor in obžalovanje v povezavi s svojimi ponavljanji/vzorci, ki sem si jih dovolila in za katere zdaj vidim, da me ovirajo.
Zavedam se, da obžalovanje ne bo spremenilo moje preteklosti, torej ni na mestu. Zavedam se, da z ohranjanjem odpora še bolj zavlačujem soočenje s svojimi destruktivnimi vzorci.
Ko opazim, da obstajam kot obžalovanje in kot odpor – se ustavim in diham ter se preusmerim v konstruktivne fizične premike – takoooooj!

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila popolnoma realizirati koliko potenciala nosim v sebi.
Ko opazim, da obstajam kot samosabotaža – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem kaj so disciplinirani ljudje sposobni narediti iz sebe in se zavedam, da nimam zdravorazumskega razloga zakaj ne bi bila ena izmed njih.
Dam si / izkoristim možnost skozi disciplino ponavljanja tega kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zakleniti direkten dostop do svojega polnega potenciala s svojimi uničujočimi ponavljanji/vzorci/navadami.
Zavedam se, da je obstoj v želji, da bi takoj / nenadoma / brez napora dobila direkten dostop do svojega polnega potenciala nesmisel in izguba časa. Razumem, da moram korak po korak odkleniti vsaka vrata, ki sem si jih zaklenila – ponavljati konstruktivne vzorce in navade – kar terja čas.
Zavedam se tudi, da časa, ki mi je dan ne morem izkoristiti bolje kot s samoodpuščanjem in preprogramiranjem sebe v to kar je najboljše za vse.

Preveri, uporabi, podpri (se):

nedelja, 2. junij 2013

Paranoja ponavljanja, kopičenja in stopnjevanja 1

Pred kratkim sem naletela na trditev: ''To kar vadiš, ponavljaš, v tem postaneš dober.''

Vadila sem likovno izražanje – in v njem sem postala dokaj dobra.
Vadim izražanje v angleščini. Postajam vedno boljša, ampak se tega premalokrat zavem – zaradi postopnosti. 
Drugih konstruktivnih ponavljanj se zdajle trenutno ne spomnim, ker mi gre po glavi ena druga stvar…

… ogromno stvari, ki sem jih vadila vsakič ko sem si dopustila da me premami želja po trenutnem kratkotrajnem užitku in sem v zameno za njeno potešitev ignorirala/potlačila zavedanje o posledicah… dolgoročnih posledicah ponavljajoče se predaje trenutnim željam…
Tudi kadar ponavljam vdajanje trenutnim željam in s tem popuščanje UmZS , hkrati opuščanje zdravorazumskih misli, besed, dejanj… postajam boljša v tem.

Veliko od tega v čemer sem si dopustila postati dobra preko ponavljanja, mi zdaj ni všeč – ker me ovira. Zavedam se, da kot posameznica v sebi nosim ogromno neizkoriščenega potenciala in da bi lahko…( 'premikala gore') ampak sem ga zaklepala s svojimi uničujočimi ponavljanji in posledično več nimam direktnega dostopa do njega.

Korak po korak, tukaj v fizični realnosti si lahko odklepam vrata, ki sem si jih zaklenila; opuščam stare nepraktične navade in ustvarjam nove, s katerimi si odpiram vedno nova in nova vrata, dokler ne postanem eno s svojim polnim potencialom.




Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred UmZS v katerega sem se izgradila skozi ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obžalovati, da sem ponavljala, kopičila in stopnjevala destruktivne poteze --> vzorce ---> navade.
Ko opazim obžalovanje in/ali strah v povezavi z destruktivnim UmZS, ki sem si ga izgradila skozi ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram in razumem, da niti moj strah, niti moje obžalovanje ne pripomoreta k razgradnji nepraktičnih potez, vzorcev, navad – ker sta v bistvu programa, ki sama sodita med nje… Zavedam se, da so ponavljanje, kopičenje, stopnjevanje principi po katerih deluje človeški UmZS.
Zavezujem se, da jih bom uporabljala kot orodje za ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje konstruktivnih potez, vzorcev, navad – v zavedanju, da šteje vsak moj premik kot misel/beseda/dejanje.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila kopičenja destruktivnih potez/vzorcev/navad jemati resno – z izgovorom, da je razvlečeno čez daljše časovno obdobje in ne vsebuje takojšnjih vidnih posledic.
Ko opazim, da se izogibam soočenju s posledicami svojih premikov (misli/besed/dejanj) z izgovorom, da se bodo morda manifestirale šele enkrat v prihodnosti – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram in razumem, da s podaljševanjem časa do soočenja s specifičnim destruktivnim gibanjem v sebi tega samo še bolj poglabljam/zamotavam. Zavedam se, da bo soočenje s sabo slej ali prej postalo neizogibno.
Zavezujem se, da se bom nehala uporabljat naiven izgovor, da posledice mojih misli/besed/dejanj ki niso takoj očitno vidne nimajo moči in kontrole nad mano.

Nadaljevanje sledi…

Preveri, uporabi, podpri (se):