Študija prostovoljstva : predelane in nepredelane izkušnje prostovoljcev

Osebna izkušnja v skupini 17ih prostovoljcev.

1. PROSTOVOLJCI : DESTONIJCI

Tudi Destonijci smo prostovoljci -

vse dokler se odločamo med aktivnim in pasivnim sodelovanjem,

vse dokler mislimo in se izražamo preko besed.

Tako Prostovoljci kot Destonijci se delno zavedamo:

-da ignoriranje ni rešitev,

-da je potrebno ukrepati takoj (tukaj in zdaj, ''v času tega diha''), sicer se lahko ''negativne'' posledice stopnjujejo,

-da izhajamo iz fizisa - gibanja - spremembe - vibracije.

2. PROSTOVOLJSTVO : NE-NASILJE

Prostovoljci s(m)o zelo delovni; skupina je bila po koncu 1. dela izobraževanja precej fizično izžeta.

Premorejo več samoiskrenosti kot katerikoli drug meni poznan sistem (razen Desteni).

Premorejo več sodelovanja kot katerikoli drug meni poznan sistem (razen Desteni).

Program:

1. dan: prostovoljstvo: od celostnega - vmesne faze - konkretni primeri iz izkušenj

2. dan: mentorstvo: od celostnega - vmesne faze - konkretni primeri iz izkušenj

3. dan: ne-nasilje v 4. osnovnih oblikah:

• psihično
• fizično
• spolno
• ekonomsko

Predelati smo uspeli prve tri oblike (od celostnega - vmesne faze - konkretni primeri iz izkušenj).

Ekonomsko nasilje pa je bilo samo omenjano, ne pa tudi predelano.

Niso še pripravljeni sprejeti soodgovornosti za ekonomsko nasilje...

ker bi si s tem lahko nakopali jezo pravne države,

ki bi jim lahko onemogočila njihovo delo...

O(b)stali s(m)o torej pri fizičnem nasilju.

ki je bilo razdeljeno na: nasilje žrtve nad sabo in na nasilje povzročitelja nad žrtvijo.

S teeeem, da s(m)o obravnavali druge nasilneže in žrtve,

noben pa ni direktno omenjal sebe v teh dveh vlogah...

To je torej drugi manjko.

Prostovoljci se strinjajo/mo, da delamo v dobro drugih,

pri tem pa pozabljajo/mo na sebe...

(Ko sem skupini 16ih omenila samoonadzor kot lastnost mentorja,

so zrli v prazno... Nalahno so začeli prikimavati komaj po vzpodbudi voditeljic - naj izrazijo ne-strinjanje... V nadaljnem sem uporabljala primernejše izraze: samousmerjanje...)

Prostovoljci s(m)o okvirno nekje v fazi zakona ne-privlačnosti:

zanimajo jih/nas nepotešene potrebe žrtve nasilja,

ne pa tudi nepotešene potrebe povzročitelja spolnega nasilja.

Ki je v bistvu hkrati tudi žrtev.

Nisem prepričana, če prostovoljci tega niso opazili

ali so z namenom ostajanja v ''okviru prostovoljstva''

namerno ignorirali sočasnost nasilneža-žrtve...

''Prostovoljci s(m)o dobrovoljci'' in hkrati veliko vedo/vemo o izkustvenem učenju s pomočjo GIBALNIH iger --- fizičnega izražanja!

Po koncu 1. dela izobraževanja smo imeli priložnost deljenja povratnih informacij (preko pisane besede).

• začetna pričakovanja : ne-izpolnjenost
• kaj smo udeleženci pridobili?
• kakšne spremembe predlagamo udeleženci?

Jaz sem izpostavila-zapisala oba manjka:

-pogojenost prostovoljnega dela z že zadovoljenimi osnovnimi življenjskimi potrebami preko dela za denar,

-prevzemanje odgovornosti zase kot sočasen ukrep pri pomoči drugim posameznikom (skupinam...).

In navedla praktični rešitvi:

-EDS / EMS

-DIP.

2. del izobraževanja se odvija v septembru...