Moj ata ni (bil) ravno najbolj komunikativno bitje (vsaj v
družinskem okolju). Kadar komunicira, večkrat govori z ostrim tonom in večkrat
ponavlja svoje stavke.
Dopustila sem, da me je njegov način komuniciranja postopoma
tako sprovociral, da se v nekem obdobju sploh nisva mogla več vzdržno
pogovarjat, ampak sva se bolj ali manj drla drug na drugega. Živiva pod isto
streho in vzajemno vsakodnevno 'sikanje' je postalo zelo utrujajoče in
obremenjujoče.
Obtoževala sem ateja, da me tako ne posluša in zato tudi ne
razume, da se ne zna drugega kot dret nad mano… in 'neprilike' med nama so se
ponavljale. Ko sta z mamo odpotovala na počitnice, sem sama pri sebi sklenila,
da dobro premislim kaj lahko naredim za izboljšanje znotraj najinih pogovorov.
Dovolila sem si pomislit, da ni vsega kriv ata, ampak da mogoče
tudi jaz ne uporabljam najbolj primernega načina. Da mogoče ata ne bi svojih
besed uporabljal v tako 'napadalnem' tonu – če jih ne bi jaz.
Tako sem tuhtala in premlevala kakšni ukrepi bi bili
najboljši. Največji problem sem videla v svoji takojšnji 'agresivni' reakciji
na atejove besede. Tako sem se odločila, da odslej ne bom več kar s prve
'bleknila' nazaj kakorkoli mi bo že prišlo na jezik, ampak bom pred odgovorom
počakala par trenutkov in mu poskušala odgovorit zmirnega.
Starša sta prišla s počitnic. Atejove besede so se mi spet
zdele napadalne. Zadržala sem se, naredila kak vdih-izdih in mu mirno
odgovorila. Uganete kaj se je zgodilo? Po mojem odgovoru je tudi on umiril svoj
ton in lahko sva se dokaj prijetno pogovarjala. Za nekaj časa. Ko sem zaznala,
da je kdo izmed naju začel govorit v osornem stilu, sem spet počakala en dih in
tako normalizirala pogovor.
Teden dni sem tako namerno prakticirala 'dih pred reakcijo'
na njegove besede in pozitivni učinki so bili skoraj neverjetni – ampak
resnični! Po tednu dni sem se razvadila in zapadla nazaj v star vzorec takojšnje
reakcije in poznana zgodba z drenjem se je spet ponovila.
Ampaaak – zdaj imam praktično izkušnjo, ki jo lahko ponovno
uporabim kadarkoli! Pri komerkoli! In VEDNO BO DELOVALA. Ne mi verjet. Naredi preizkus
v določenem času z določeno osebo in jo preizkusi na sebi. Škodit ne more,
lahko pa dolgoročno resnično koristi.
Kasneje sem ta
princip zasledila tudi med praktičnimi rešitvami za sočasno izboljševanje sebe
in sveta, ki jih predstavlja skupina Desteni. –VDIH-VMESNI TRENUTEK-IZDIH-. V vmesnem
trenutku preveriš svoje reakcije /sodbe, jih opustiš in šele nato ubesediš odgovor.
Vsaka izrečena beseda ima posledico… zato je tisti trenutek
diha pred ubesedenim vedno na mestu. Posledica pri eni izrečeni besedi, stavku…
ni takoj izražena. Ampak besede se (nam) nalagajo… in posledice z njimi.
Hvala Duška za tvojo izkušnjo z uporabo dihanja za notranjo umiritev!
OdgovoriIzbriši