KAJ SE JE ZGODILO Z MOJIMI OTROŠKIMI SANJAMI? – SAMOODPUŠČANJE

V prejšnji objavi najdeš zgodbo, katere nadaljevanje se pričenja tukaj.

1.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da imam svobodno izbiro glede svojih odločitev v življenju / glede svoje ''življenjske poti'', brez da bi se zavedala, da so moje odločitve pogojene z matrico v kateri obstajam kot otrok in kot človek.

2.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila definirati sebe v otoških letih kot risarko (likovnico), ker sem ta vzorec ujela in posnemala po svojem očetu.

3.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila vse pojme/področja povezane z ''likovnim'' soditi kot boljše od drugih pojmov/področij.

4.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila mišljenje in občutke nezaupanja do same sebe v primerih, ko je bilo v vprašanju moje izobraževanje izven ''varnega zavetja'' in udobja doma in družine.

5.        Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila delo za minimalno plačilo in sem si s tem pokazala koliko se ne-cenim kot delavko.

6.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila misli in občutke, da sem sposobna kvalitetno opravljat samo delo za katerega sem se izobraževala v našem šolskem sistemu – torej delo aranžerke.

7.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila mišljenje, da bom v likovni stroki z lahkoto našla delovno mesto, ki me bo izpolnjevalo in mi hkrati omogočalo gladko preživljanje.

8.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila omejevanje svojega izobraževanja na predvsem materin jezik, ker sem verjela, da nisem talentirana za jezike in da jih v svojem življenju tako ali tako ne bom potrebovala in da jih ne bom potrebovala pri zaposlitvi.

9.       Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila mnenja in sodbe drugih pogosto vrednotit kot pomembnejša od svojih, kar je imelo negativne posledice za moje samoizražanje.

10.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ustvarjat lastne filme o mislih drugih, namesto, da bi druge vprašala po njihovih mislih.

11.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila svoj ''izbran'' študij razcepit na všečen / uporabni /likovni in na nevšečen / nepotreben / pedagoški del.

12.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila študij in diplomo jemati tako zlahka, namesto da bi ta čas kar se da najbolje izkoristila za osamosvojitev na vseh področjih.

13.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila osnovne informacije o diplomski nalogi poiskat komaj takrat, ko bi jo lahko začela že izdelovat.

14.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila druge okrog sebe sodit kot ''tečne delavce'' in verjet, da so si za svoj položaj krivi predvsem sami, namesto da bi dojela, da je glavni problem zaposlovalni in delovni sistem, ki ga podpiramo vsi ljudje (naše države in širše).

15.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dovolila sanjat o svojem idealnem delovnem mestu, ki nekje čaka na mene, namesto da bi si ga sproti gradila.

16.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila sebe kot aranžerko omejevat na svojo bližnjo okolico, namesto, da bi se pozanimala kako je z delovnim mestom aranžerjev po ostali Sloveniji in bližnji tujini.

17.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila sebe vrednotit majn kot samostojno likovno umetnico (ki se lahko preživlja s svojim izražanjem).

18.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila za probleme krivit druge – državo/svet in starša tudi v primerih, kjer bi s svojo voljo lahko ukrepala in pomagala rešit situacijo.

19.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila podrejanje drugim, namesto da bi na prvo mesto postavila svoje samoizražanje.

20.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila oz. podaljševala lastno finančno vzdrževanje s strani staršev in države, s čimer sem si onemogočala tako prevzem odgovornosti nase kot tudi povrnitev moči nad sabo.

21.   Moja starša sta me vzgajala z najboljšim –prevzetimi- nameni, zato jima odpuščam spodrsljaje in svojo vzgojo oz. preprogramiranje svojega načina razmišljanja in čustvovanja prevzemam nase.

22.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila iskanje ''rešitev'', ki niso temeljile na zdravo-razumskem razmišljanju.

23.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila delovati zaradi pritiskov, zaradi sprejemanja in tolerance s strani drugih, namesto, da bi delovala zaradi samoizražanja / samopodpore.

24.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila čustva jeze in razočaranja, ko sem se zavedla razlike med plačanim in volonterskim pripravništvom.

25.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila, da se nisem samoiniciativno informirala kaj sledi diplomi; ali takojšnja zaposlitev ali še kakšne dodatne kvalifikacije.

26.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila motivacijo za pripravništvo iskat izven sebe – v svoji mentorici, ki sem jo videla kot večvredno od sebe, s čimer sem si onemogočala doslednejše samoizražanje.

27.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila tekom pripravništva krivit fakulteto za nezadostno predajo študijski smeri primernega znanja, namesto, da bi se posvetila samoiniciativnemu študiju in delovanju potrebnemu za dosledno izvajanje svojega poklica.

28.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila zavlačevanje lastnega ozaveščanja, da bom morala zraven likovnega področja svoj čas posvečati tudi pedagoškemu in birokratskemu področju.

29.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila zanašanje na to, da mi bo službo našel ZRSZ, oz. da me bodo rešile veze in poznanstva, namesto, da bi stvari vzela v svoje roke in si s svojo ustvarjalnostjo poskušala sama priskrbeti delovno mesto.

30.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila vztrajanje pri svojih otroških sanjah, kljub zavedanju, da v naši državi niso izvedljive in da se za prehod preko državnih mej še ne počutim dovolj zrelo.

31.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila mnenje, da mi v naši državi preostane samo delovno mesto učiteljice in mnenja in občutke, da se bom morala za njega borit.

32.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila sodit poklic ''učiteljica likovne vzgoje'' kot negativnega/pozitivnega.

33.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila učence motivirane za pridobivanje znanja ali pa vsaj nevtralne sodit kot večvredne od tistih, ki niso motivirani za pridobivanje znanja, brez da bi upoštevala značilnosti njihove matrice.

34.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila t.i. problematične/moteče učence sodit kot nadlogo, namesto kot ogledalo – pokazatelje problemov.

35.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila pridobivanje praktičnega znanja sodit kot užitek / večvredno in šolske sestanke sodit kot težke / manjvredne. Skozi te zadeve bom v nadaljnem učinkovito dihala!

36.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila gojiti upanje o manj številčnih razredih in o finančni podpori pouka LVZ s strani šol, s čimer sem si onemogočala osredotočanje na delo v dejanskih razmerah, ki so trenutno na voljo.

37.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila misli in občutke, da učiteljevanje človeka iztroši.

38.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila lastno miselno in čustveno omejevanje , zaradi česar sem si onemogočala: izpolnitev svojih otroških sanj, finančno osamosvojitev, delovanje v vlogi učiteljice likovne vzgoje.

39.   Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila mišljenje in čutenje, da je poučevanje likovne vzgoje verjetno edino delo, s katerim si lahko zagotovim denar potreben za življenje.