Sem varala in sem bila prevarana.
Kaj od tega se je zgodilo prej? Dozdevalo se mi
je, da sem najprej varala. Situacija je bila takšna, da se je moj partner C. začel
obnašati drugače kot običajno. S tem ne mislim na kakšno konkretno opazno
spremembo, ampak na skupek drobcenih sprememb, ki sem jih dojemala kot – nekaj je
drugače, nekaj je narobe. Zadeva se je vlekla skozi dni, občutek ''narobnosti''
se je stopnjeval, nisem pa imela nič oprijemljivega za izpostavit kar bi lahko
predebatirala s fantom.
S časoma se je v meni vse bolj nabirala energija
na temo ''če C. dela kar hoče in pri tem pozablja na mene, zakaj bi se jaz
ozirala na njega''. Počilo je neke noči, ko smo bili zunaj; vse prej kot
trezni. C. je pil ogromno alkohola, ni se oziral na moje prošnje naj zmanjša in
nazadnje se je nenadoma umaknil drugam brez pojasnila. V tistem trenutku je
mimo prišel prijatelj in vprašal, če gre kdo z njim enega skadit. Šla sem –
prav mi je prišel umik iz misli polnih nejasnosti. Kadila sva, se pogovarjala
in potem je rekel ''pridi k meni''. Poljubi in dotiki mojega prvega varanja.
Kasneje sem izvedela zakaj se je C. tako čudno
obnašal – prevaral me je.
S C. sva se kasneje pogovorila o tem in ni bilo
nekih hudih občutkov. Nisem mu pa izdala tipa s katerim sem ga prevarala z
namenom, da bi preprečila fantovo potencilano maščevanje.
Pandorina skrinjica je bila odprta in po tem sem
fanta še večkrat prevarala s tem istim tipom. Ko sem varala, po navadi nisem
bila trezna. Tisti trenutek sta se mi intimnost in adrenalin zdela super fina, po
tem pa se je od zadaj vedno prikradel občutek krivde. Ki je trajal dosti dlje
od prijetne vznemirjenosti.
Svojega fanta sem imela rada, ampak mi je pri njem
nekaj manjkalo. Namesto da bi se s tem soočila, sem to ''nekaj'' iskala drugje (in niti slučajno našla).
Enkrat sem se znašla v situaciji ko je prijatelju
N. zmanjkalo bencina. Preden sva ga dobila, se nama je zgodila cela
pustolovščina… na kar sva šla nekaj spit na najin uspeh in takrat je simpatija
med nama prerastla prijateljstvo. Ponovno sem prevarala fanta. Večkrat. Občutek
krivde se je nabiral…
Potem se je zgodila precej klavrna situacija: fant
je pritisnil name, dokler mu nisem povedala s kom se ga (prvič) prevarala. Na kar
je šel temu tipu težit, on pa mu je povedal še za drugega mojega prijatelja s
katerim sem ga varala.
Ne spomnim se ali sem po tem dogodku ali malo
kasneje sama pri sebi sklenila, da ne bom več varala in sem se odločila, da če
me še kdaj prime, raje pustim fanta kot da bi ga spet prevarala. In me je
prijelo. Ker mi je pri fantu ''nekaj'' manjkalo. Tako sem ga pustila… z lažjo,
da sem ga prevarala s tretjim, ker mu nisem upala povedat kaj vse sem pogrešala
ko sem bila z njim.
Slutil je, da bom šla. In jokala sem ko sem šla. Ampak
iskreno povedano sem čutila olajšanje.
Odločila sem
se, da ne bom nikoli več varala. In posledično doživljala krivde. Ker je do
tedaj v vseh pogledih presegla in poteptala užitek.
Naslednja zveza, nadaljevanje lekcije…
Fant S. se je na določen dan obnašal izredno
čudno; v meni je zbujal obupen občutek odrinjenosti. Ko sem to povedala
prisotni prijateljici, je trdila da si domišljam. Pa mi je v kratkem (v roku
parih dni) postalo jasno da si nisem. Pritisnila sem na njega, dokler mi ni priznal
prevare. Klasika – vse prej kot trezen in simpatija je prerastla prijateljstvo.
Preveč sem bila zatrapana, da bi šla vstran. Odločila
sem se, da ostanem - brez revanša.
S fantom sva njegovo varanje predebatira bi se
lahko reklo v detajle, ker sem želela razumet. Do takrat mi je že bilo dokaj
jasno kaj sem pogrešala pri fantu C. ko sem ga varala in zdaj sem želela
razlago kaj moj aktualni fant pogreša pri meni, da me je prevaral. Vseskozi je
trdil da nič. In tega nisem mogla razumet.
Podvomil je v nadaljevanje najine (mlade) zveze –
češ, da med nama ne bo nikoli več pravega zaupanja. Vseeno sva ostala; takrat
se mi je zdelo da resnično potrebujem to izkušnjo. Ampak zdaj vidim, da mu
dejansko nisem več nikoli čisto zaupala. Preveč očitno je vedno znova iskal
pozornost izven sebe in jaz mu je nisem bila vedno pripravljena dat na svoj
račun.
Veliko časa sem blodila v mislih o njegovem
varanju, si delala scenarije na to temo in jih speljevala sebi v prid – da bi
se potem počutila boljše. Dolgoročno se ni izšlo. Njegovo varanje mi ni šlo iz
glave še dolgo po tem, ko sva končala.
Odpustim si,
da sem sprejela in si dopustila varati in ostati v zvezi v kateri sem bila
prevarana.
Ko opazim
željo po varanju – se ustavim in diham. Ko opazim željo po obstanku v zvezi v
kateri sem bila prevarana – se ustavim in diham.
Vidim,
realiziram, razumem, da je varanje nasprotje poštenosti do drugega in
neiskrenost do sebe. Zavedam se, da se mi lahko ponovno zgodi, da si bom želela
biti s kom drugim kot z aktualnim partnerjem. V takšnem primeru si ne bom
dopustila varanja, ampak bom željo izpisala in predelala. Če je ne bom uspela
odstraniti sama, se bom o tem pogovorila s partnerjem in če ne bo šlo drugače –
zaključila zvezo z njim.Zdaj se mi
zdi malo verjetno, da bi še kdaj imela željo po obstanku v zvezi v kateri sem
bila prevarana… ampak če se pojavi, bom od partnerja zahtevala vse odgovore. Ne
sprejmem več odgovora ''ničesar ne pogrešam pri tebi'' (sem se pač malo sebično
pozabaval z drugo) in zahtevam odgovor kaj pogreša pri sebi. Ne sprejmem več
varanja – tako s svoje strani kot s strani partnerja.
