Spomnim se, da mi je bilo kot najstnici večkrat dolgčas in da je bil to eden izmed najbolj bednih občutkov, kar sem jih izkusila. Dolgčas je bil posledica moje naveličanosti in brezvoljnosti.
Nisem vedela, kaj si naj začnem z vsem tem časom, ki mi je bil na voljo…
Danes mi je jasno, da bi lahko delala na svoji samostojnosti in s tem olajšala življenje sebi, svojim bližnjim in posledično vsem ostalim. Ampak obžalovanje preteklosti je samo nadaljna izguba časa.
Skozi leta se mi je dogajalo, da mi je postajalo vse manj dolgčas. Ključna prelomnica pri tem je bila, da sem dobila dostop do interneta in s tem do neštetih informacij, ki so polnile moj um. V bistvu sem bila ponosna na to, da mi ni več dolgčas in da si vedno najdem nekaj s čimer sem se sposobna zaposliti / zapolniti svoj čas. Všeč mi je bilo tudi to, da pri tem nisem potrebovala neposrednega sodelovanja drugih.
Srkala sem informacije, za katere sem verjela, da mi bodo olajšale razumevanje življenja, ga naredile bolj polnega. Pri tem sem se basala s teorijo in nekaj stvari preizkušala tudi v praksi, vendar sem vsak interes prej ali slej zamenjala z drugim, ker se tudi na daljše obdobje nisem praktično premaknila nikamor.
Med informacijami sem zase iskala nekaj univerzalnega, nekaj kar se ne spreminja, nekaj kar zagotovo drži, nekaj kar imamo skupnega vsi ljudje… Večkrat sem se spraševala, če se nisem prenasičila z vso to teorijo, ki je v praksi nisem bila sposobna preveriti ali pa zame ni imela dovolj učinka v pričakovani smeri. Ampak sem trmarila naprej v prepričanju, da obstajajo neki subtilnejši svetovi, ki so vredni večje pozornosti kot naš vsakdanji svet, ki se mi ne zdi najbolj prijazen do človeka.
Med brskanjem za internetnimi informacijami sem naletela na oglas skupine, ki je spraševal če me zanimajo praktične rešitve za ustvarjanje raja na Zemlji. Nadvse radovedno sem se lotila predelave materiala, za katerim stoji internacionalna skupina Desteni.
Desteni deluje po principu enakovrednosti vseh oblik življenja, ki vodi k enosti (življenje je eno samo, izraženo v različnih oblikah).
Pisanega, avdio in video materiala je ogromno in kar je najbolj pomembno pri tem – Desteni material ima praktično uporabno vrednost v vsakdanjem življenju. Rešitve so organizirane tako, da hkrati pomagajo človeku kot posamezniku, kakor tudi človeku kot izrazu življenja.
Dovolj življenjska zadeva, da bi ji najraje namenila ves svoj čas in na veliko pisala / razglabljala o njej. Ampak v tem času imam precej obveznosti, ki mi omogočajo preizkušanje in uporabo principa ''kar je najboljše za vse življenje, je najboljše za posameznika'' v praksi in mi puščajo manj časa za prazne / neživete besede.
Od dolgčasa sem prišla do pomanjkanja časa… ki me bo preganjalo, dokler si ne bom svojega življenja časovno zorganizirala glede na prioritete.
Nova izhodiščna točka: (moje) prioritete: zadovoljevanje osnovnih življenjskih / fizičnih potreb in sodelovanje z ostalimi (bitji) po principu kar je najboljše za vse življenje, je najboljše za posameznika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar