Jezna na mamo 2 / samoodpuščanje 2

·         Nadaljevanje objave Jezna na mamo 2:

http://duskamaglica.blogspot.com/2012/09/jezna-na-mamo-2.html

·         Dizajni sistemov / Dizajn strah / Živčnost in tesnoba & Strahovi v zvezi z družino / Jezna na mamo

(Sistem desings / Desing of fear / Nervousness and Anxiety & Fears in Relation to Family / Angry at mother)

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva jeze in/ali tesnobe, ko sem predvidevala, da bo mama vstopila v mojo sobo, ko sem videla njen klic na telefonu, ko sem videla mail s pozivom naj jo pokličem.

Kadar opazim, da obstajam kot čustvo tesnobe in/ali jeze zaradi mamine prisotnosti ali zaradi predvidevanja, da se bo vsak čas pojavila ali oglasila, se ustavim in diham.

Zavedam se, da za pojav teh dveh čustev v meni ni kriva mama, ampak sem za svojo jezno/utesnjeno reakcijo ob mamini prisotnosti odgovorna sama.

Zavezujem se, da bom preko samoodpuščanja raziskala vzroke svoje naperjenosti napran mami in odpravila svoje reakcije napran mami.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila soditi mamo kot zelo čustveno in dramatično osebo; znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila očitati ji stvari – med drugim pretiravanje.

Kadar opazim, da mamo sodim in ji očitam stvari, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moje čustveno nabito sojenje in očitanje škodi nama obema: meni zato, ker reagiram skozi čustva, njej zato ker je ne usmerja najbolj v spremembe ampak prej v upor/odpor. Zavedam se, da lahko spreminjam in prevzemam odgovornost le zase; in da lahko mamo najbolj prepričljivo usmerjam k prevzemanju odgovornosti z lastnim vzgledom. Zavedam se, da sem delno tudi mamina kopija – kar pomeni, da moram vzeti v obzir da so njene lastnosti in dejanja, ki me jezijo / mi vzbujajo tesnobo delno moje lastne lastnosti in dejanja – torej v bistvu  jezim in utesnjujem sama sebe… Če ne s ponavljanjem specifičnega nepotrebnega vzorca prevzetega od mame, pa s svojo čustveno reakcijo na mamin nepraktičen vzorec… damn, lol.

Zavezujem se, da bom preko samoodpuščanja raziskala vzroke svoje sodb/očitkov-strahov, jim z nesodelovanjem v njih znižala moč in jih končno prekinila.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamino prisotnost soditi kot 'težko za prenašat'.

Ko opazim, da mamino prisotnost sodim kot 'težko za prenašat', se ustavim in diham.

Zavedam se, da z vnaprejnšjimi sodbami soustvarjam to kar sodim in oviram spremembo v smeri, ki je najboljša za vse.

Zavezujem se, da se bom na to zavedanje opomnila ko se bom zasledila pri obsojanju mame / ostalih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vzdrževati in stopnjevati čustvo odpora ob maminem dotiku, dokler ga sploh nisem več prenesla.

Ko opazim, da obstajam v odporu do maminega dotika, SE USTAVIM IN DIHAM!!!

Zavedam se, da je mamin dotik enakovreden vsakemu drugemu fizičnemu dotiku – če ga ne doživljam skozi misli…

Zvezujem se, da bom predihala mamine dotike. Ko se me bo dotaknila, dotika ne bom definirala kot maminega, ampak kot človeškega. Mogoče bo pa to pomagalo…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti/zaupati/nasedati svoji mami samo zaradi tega, ker je moja mama (vzorec: otroci bi naj zaupali svojim staršem) in ker so se mi njene besede zdele prepričljive.

Ko opazim, da brez dvoma/spraševanja verjamem/zaupam 'prepričljivim' besedam svoje mame, se ustavim in diham.

Zavedam se, da se ne morem vedno zanest na mamo, lahko se pa zanesem na sebe.  

Zavezujem se, da pri pomembnih stvareh ne bom samo verjela maminim besedam – neglede na to ali so pozitivno ali negativno usmerjene - ampak bom resničnost njenih besed preverila z relevantnimi in natančnimi informacijami.  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamine besede soditi kot prepričljive; znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila čustvo jeze, ko sem ugotovila, da sem jim nasedla.

Ko opazim, da sodim mamine besede kot prepričljive in kadar opazim, da se jezim zato ker sem nasedla bsedam, ki sem jih sodila kot prepričljive, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moj občutek o prepričljivosti besed drugih še ne pomeni, da so besede relevantne. Zavedam se, da mi jeza v nobenem primeru ne pomaga pri spremembi neželjenih vzorcev, ampak me kvečjemu zadržuje znotraj njih.

Zavezujem se, da ne bom več nasedala lastnemu občutku o prepričljivosti maminih besed. Zavezujem se, da se bom opozarjala na destruktivnost lastne jeze (zaradi svoje naivnosti).