Strahovi pred izgubo & strahovi v povezavi s časom/ Zakaj ne morem vsega svojega časa posvetit Desteni materialu!?!

To, kar bi želela početi malodane ves čas, je predelava Desteni materiala. Zakaj? Ker je kot celota edini smiselni, življenjsko relevanten material, ki sem ga zasledila doslej.

Problem nastane, da zaradi te svoje želje 'najprej predelati čimveč Desteni teorije' zanemarjam vpeljavo te teorije v svoje vsakdanje življenje. To ni nek nov vzorec pri meni; zaradi dopuščanja vzorca večvrednosti teorije pred prakso, sem imela že večkrat probleme oz. manjko. To se mi je na daljši rok še pred odkritjem Desteni okvirno zgodilo 2x, ko sem mislila, da sem našla informacije, ki mi bodo osmislile življenje, me naučile živeti; informacije o zavestnem sanjanju in informacije o teozofiji. V takšnih primerih, ko se odločim, da dam prednost teoretičnemu pred praktičnim, se mi dogaja, da začnem zanemarjati bistvene komponente življenja. Še tale video pogledam, samo še tole preberem… in potem hitim pri kuhanju, čiščenju, čemerkoli že… Naglica / pomanjkanje časa pa hodi z roko v roki s stresom in posledicami v obliki 'nesreč in napak', ki zahtevajo še dodatni čas za po(s)pravljenje.

Iščem službo, ampak dokler imam še nekaj denarja je še nimam želje najt… ker to spet pomeni, da bom imala manj časa za Desteni material…

In nazadnje so tu še mamini pozivi v smislu 'kaj če bi ti malo ven prišla pa šla pogledat če je kaj za naret (okoli hiše), saj ne moreš cel čas sedet za računalnikom'. Če že ne drugega, vsak dan vsaj skuham, tako da ni res da ves čas sedim za računalnikom. Mama ne dojame, da preko računalnika dobivam Desteni navodila za življenje…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misli 'To, kar bi želela početi malodane ves čas, je predelava Desteni materiala. Ker je kot celota edini smiselni, življenjsko relevanten material, ki sem ga zasledila doslej.'

Ko opazim, da obstajam v želji po predelavi še več Desteni materiala, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je osnovni princip Desteni enost in enakovrednost. S tem, ko predelavi Desteni materiala posvečam svojo pozornost in svoj čas na račun opravil, ki jih je potrebno storiti v fizičnem (izven računalniške realnosti), pa v bistvu delam proti principu enakovrednosti.

Zavezujem se, da si bom naredila okvirni dnevni urnik, v katerem si bom prerazporedila svoj čas bolj enakovredno med predelavo Desteni materiala, delu v in okrog hiše, slikanju / službi in rekreaciji / gibanju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila živeti in vzdrževati vzorec dolgoročnega srkanja množice informacij / teoretičnega znanja o določeni temi, ki sem jo (začasno) sprejela kot relevantno za življenje in pri tem zanemarjala kar je bilo potrebno storiti v praksi vsakdanjega fizičnega življenja.

Ko opazim, da se izgubljam v energetskem občutku vzhičenosti kot posledico srkanja množice informacij / teoretičnega znanja o določeni temi, ki sem jo (začasno) sprejela kot relevantno za življenje, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moram manj svojega časa posvetiti teoretičnemu znanju in več svoje pozornosti nameniti praktični izkušnji oz. temu, kar je potrebno opraviti v fizičnem. Zavezujem se, da bom to tudi storila s pomočjo okvirnega dnevnega urnika. Zavezujem se, da bom manj delala z glavo in več s celim telesom.

Odpustim si, da sem v preteklosti sprejela in si dopustila za približno dve leti prakticirati zavestno sanjanje, ker sem verjela da je smiselno in ker me je zabavalo / mi krajšalo čas. (Smiselno se mi je zdelo zaradi tega, ker sem vadila zavedanje 'na višji ravni', ker sem v sanjah vadila ohranjanje zavedanja in moč namere, ki sem jih lahko potem prenesla na 'nižjo' fizično raven.)

Ko opazim, da preživljanje svojega časa vrednotim kot zabavno / kratkočasno / smiselno, se ustavim in diham.

Zavedam se, da sem okrog dve leti fizično realnost vrednotila kot manjvredno in dolgočasnejšo napran sanjski 'realnosti' na 'astralni ravni'. Zavedam se, da sem svoj čas zapravljala s spanjem, s predpripravami na spanje, s popoldanskim spancem… in da vzorcev zavedanja, ohranjanja zavedanja in jačanja namere nisem prenesla v fizično realnost kot praktično uporabnih življenjskih vzorcev.

Zavezujem se, da se ne bom več ukvarjala z zavestnim sanjanjem v okviru spanja, ampak se bom raje 'prebujala' še iz miselnih monologov tekom dneva.

Odpustim si, da sem v preteklosti sprejela in si dopustila obsedeno predelovanje informacij o teozofiji ( = na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi), ker sem verjela, da mi bo ta končno pomagala razumeti življenje.

Ko pri sebi opazim obsedeno predelovanje informacij, se ustavim in diham.

Zavedam se, da sem si s teozofskimi temami o sedmih ravneh obstoja, o posmrtnem življenju, o reinkarnaciji, o entitetah… krajšala čas, (smisla) življenja pa z njihovo pomočjo nisem dojela.

Zavezujem se, da si ne bom več dopuščala obsedenosti pri predelovanju kateregakoli materiala / informacij. Zavezujem se, da fizične ravni bivanja ne bom vrednotila kot manjvredne katerikoli drugi ravni, ki morebiti utegne obstajati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila  željo 'najprej predelati čimveč Desteni teorije in jo šele potem / enkrat v prihodnosti prenesti v življenje' obstajati v meni in kot jaz.

Kadar opazim lastno poveličevanje Desteni teorije in hkrati poniževanje tega kar je potrebno storiti skozi dan, da se življenje na fizični ravni preusmeri v to kar je najboljše za vse, se ustavim in diham.

Zavedam se, da Desteni teorija sama po sebi nima prave vrednosti, ker je tu z namenom uporabe v praksi živjenja (posameznika in hkrati človeštva). Zavedam se, da je samoodpuščanje kot glavno orodje Desteni teorije le predpriprava poti za samokorekcijsko PRAKSO.

Zavezujem se, da bom opustila željo po prekomernem polnjenju z Desteni teorijo. Zavezujem se, da bom v času, ki ga bom porabila za vsakodnevna opravila prakticirala Desteni orodja spoznana skozi teorijo; učinkovito dihanje, opravljanje naloge korak za korakom, preverjanje lastnih reakcij…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila predelovati Desteni teorijo kolikor dolgo je le šlo + še malo dlje, zaradi česar sem potem hitela pri ostalih vsakodnevnih opravilih.

Ko se zavem, da zavlačujem s predelavo Desteni teorije na račun ostalih vsakodnevnih optavil, se ustavim in diham.

Zavedam se, da mi ni potrebno hiteti in si ustvarjati stresa, če s predalavo Desteni teorije zaključim nekaj časa prej… in jo tako mimogrede prenesem še v prakso… lol.

Zavezujem se, da bom s predelavo Desteni materiala zaključevala ob takem času, da mi ne bo potrebno hiteti in posledično biti v stresu pri drugih opravilih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zanemarjati iskanje službe v strahu, da zaradi službe ne bom imela dovolj časa za predelavo Desteni materiala.

Kadar opazim, da obstajam v odklonilnosti do iskanja službe, ki mi bo vzela nekaj časa na račun predelovanja Desteni materiala, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je vodilo Desteni materiala prevzemanje odgovornosti nazaj nase, znotraj česar se nahaja tudi prevzemanje za lastno finančno sposobnost.

Zavezujem se, da bom po preteku dveh mesecev začela intenzivno iskati službo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila z jezo in odporom reagirat na mamine pozive v smislu 'kaj če bi ti malo ven prišla pa šla pogledat če je kaj za naret (okoli hiše), saj ne moreš cel čas sedet za računalnikom'.

Kadar opazim jezo in odpor zaradi maminih pozivov naj se izpred računalnika (z Desteni materialom) premaknem pogledat kaj je potrebno naredit okrog hiše, se ustavim in diham.

Zavedam se, da me jeza razžira in da je sem odpor ustvarila kot nasprotje svojemu mehurčku udobja. Zavedam se, da sem res preveč časa za računalnikom in da mi bo premikanje vsekakor koristilo.

Zavezujem se, da bom ob maminem pozivu ali pa še prej 'šla pogledat, če je kaj za naredit okrog hiše' (čeprav se zavedam, da imava z mamo različno percepcijo glede tega…) in dnevno uro do dve namenila temu kar je potrebno naredit okrog hiše.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila 'premalo časa za predelavo Desteni materiala' povezovati s strahom in tako si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred 'premalo časa za predelavo Desteni materiala' povezovati s strahovi pred izgubo in strahovi v povezavi s časom; tako si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.