Besede so eden izmed načinov, preko katerega se sporazumevamo ljudje in na katerega se pogojno odzivajo tudi živali.
Pogojno pomeni, da so živali za svoj odziv na naše besede nagrajene ali kaznovane. Nagrado in kazen ljudje uporabljamo v primerih, ko želimo žival dresirati - navaditi na ime, ki smo ji ga dodelili in na odzivanje na razne druge človeške ukaze. Najbolj vsakdanji ukazi so: sedi, daj tačko itd. najbolj neobičajni – nenaravni ukazi pa se izvajajo v cirkusih…
Odzivnost živali na naše besede lahko ljudje kontroliramo s pogojevanjem osnovnih živalskih potreb: voda, hrana, prostost, varnost.
Če se živali odzovejo na naše besede, jih na primer nagradimo s koščkom njihove priljubljene hrane. Če se živali ne odzovejo na naše besede, jih na primer kaznujemo z udarcem. Z večkratnim ponavljanjem istega dejanja žival dojame, kaj mora storiti za nagrado in česa ne sme storiti, ker bo sledila kazen.
Človek ima kot dominantna vrsta na Zemlji dve izbiri – da nadzira (s pomočjo nagrajevanja in kaznovanja) ali da komunicira. Nadzor izbere takrat, ko ne zna komunicirati. Besede očitno niso naravni živalski izraz, zato si poglejmo katere druge možnosti komuniciranja med človekom in živaljo so nam na voljo.
- KOMUNIKACIJA PREKO VIDNIH ZAZNAV
Torej preko podob.
Tako ljudje kot živali smo (v večini) sposobni zaznavati vidne podobe. Vsaka vidna podoba se izraža skozi barvo in obliko.
Nekatere živali se skrivajo pod varovalno barvo, druge se kažejo skozi žive opozorilne barve. To sta 2 ekstrema barvne komunikacije / sporočanja, ki se je poslužujemo tako živali, kakor tudi ljudje.
Sporočila med nami potekajo tudi preko oblik: malih, velikih, mehkih, trdih / ostrih… in vseh telesnih in obraznih izrazov / podob, s katerimi si sporočamo ''pridi bližje'' ali ''pojdi vstran''. (Večina ljudi in živali ve, da se je ostrim oblikam živalskih zob in krempljev bolje izogniti.)
- KOMUNIKACIJA PREKO GIBALNIH ZAZNAV
Torej preko gibanja.
Večina ljudi in živali ima možnost gibanja. V osnovi se lahko približujemo ali oddaljujemo.
Odrasel človek se po navadi približuje k /oddaljuje od živali glede na ne/zaupanje do konkretne (vrste) živali; glede na to, kako si interpretira trenutni izraz določene živali, glede na to kako dobro žival pozna, glede na velikost živali, glede na prehranjevalne navade živali…
Zanimivo je opazovati gibalno komunikacijo med otroki in živalmi. Otroci, ki še nimajo prav veliko priučenega znanja o živalih, imajo vprogramiranih manj sodb do živali in s tem manj strahu pred živalmi, zato je (gibalna) komunikacija med otroki in živalmi lahko pristnejša, po drugi strani pa tudi nevarna.
Na spodnji povezavi je prikazan neobičajen primer (gibalne) komunikacije med otrokom in živalmi, ki nam dokazuje, da je mogoče živeti v zajemnem sožitju, če temu posvetimo svoj čas.
- KOMUNIKACIJA PREKO ZVOKOVNIH ZAZNAV
Torej komunikacija preko besed in zvoka.
Živali se torej pogojno odzivajo na človeške besede, sicer pa med seboj in s človekom komunicirajo preko različnih zvokov in oglašanja (ki nakazujejo na fizično ne/udobje).
Človek lahko raziskuje zvokovno komunikacijo z živalmi tako, da preizkuša različno intenzivne/blage, visoke/nizke, grobe/nežne… zvoke.
4.+5.KOMUNIKACIJA PREKO OKUŠEVALNIH IN VONJALNIH ZAZNAV
Torej komunikacija preko okusa in vonja.
Živali imajo večinoma boljše razvite okušalne in vonjalne zaznave kot človek in jih tudi veliko doslednejše uporabljajo za medsebojno komunikacijo, kakor tudi za komunikacijo s človekom. Tudi človek lahko dobi informacije o živali preko vonja (ki mu na primer sporoča podatke o higienskem stanju živali, o tem ali je žival ne/zdrava), in če si drzne preko okusa/lizanja drugega živega bitja.
Glede komunikacije med človekom in živalmi ostaja veliko neraziskanega predvsem zato, ker človek živali ne upošteva kot sebi enakovrednega izraza življenja. Zaradi svojih zmožnosti razmišljanja in sporazumevanja z besedami se ocenjuje kot večvrednega, nadrejenega živalskemu (in rastlinskemu) svetu.
Spodnja povezava dokazuje, da žival sporoča z zvoki in se odziva tudi na besede… torej komunicira preko zvočnih vibracij. Je človek zmožen takšne komunikacije?