KOMUNIKACIJA - SKLEP (5/5)

Navsezadnje vse tri oblike življenja: ljudje, živali in rastline le nismo tako različne. Imamo iste osnovne življenjske potrebe: zrak, voda, hrana, prostost, varnost.

Kot ''najvišje razvita vrsta'' na našem planetu imamo možnost, da se nehamo ubadati z našimi sebičnimi željami po nadzoru nad delno drugače oblikovanima oblikama življenja – živalmi in rastlinami. Imamo možnost, da raziščemo načine za učinkovitejšo komunikacijo z živalmi in rastlinami.

Praktičen primer uporabne komunikacije z živalmi navajam še enkrat – nujno za preizkusit, vsaj pri domačih živalih:

http://www.youtube.com/watch?v=3Mh4hPHlgSY

Praktičen primer uporabe komunikacije z rastlinami:

vam podam takoj, ko ga zasledim / mi prosim podajte takoj, ko ga zasledite.

Iz svojega / človeškega vidika sem predela komunikacijo človeka s človekom, človeka z živaljo in človeka z rastlino; komunikacijo med različnimi izrazi t.i. žive narave.

In potem je tu še t.i. neživa narava…

(ki jo lahko človek vidi, premika in tipa, sliši, okuša, vonja…  Predstavljajte si npr. kako zaznavate skalo / pesek z vsemi svojimi čutili in z vsakim posebej. Neživa narava komunicira z ljudmi preko oblike, barve, površine (gladko / hrapavo) zvoka, okusa, vonja…)

Vsako bitje ''žive narave'' slej ali prej umre in postane del ''nežive narave''. Iz katere se ponovno rodi / gradi v drugačen izraz / obliko življenja. Življenje / bitje je eno samo, le izraža se v različnih oblikah.

Ves planet (''neživa narava'') in vsi njegovi prebivalci (ljudje, rastline in živali) smo iz iste fizične snovi, torej ključ do učinkovite medsebojne komunikacije različnih oblik življenja leži v fizični komunikaciji.

Komunikacijo z umom / besedami živali izvajajo samo pod pritiskom človeka, sicer pa živali in rastline ne mislijo in ne govorijo.

KOMUNIKACIJA – ČLOVEK : RASTLINA (4/5)

Živali so dovolj podobne človeku, da lahko z njimi komunicira pretežno preko vidnih, gibalnih in zvokovnih zaznav. So človeku rastline kot izraz življenja dovolj blizu, da lahko komunicira z njimi?

Rastline za svoje življenje prav tako kot živali in ljudje potrebujejo vodo, hrano - zemljo, prostost - dovolj veliko površino iz katere pridobivajo hrano okrog sebe, varnost - zaščito pred naravnimi vremenskimi pogoji.

1. KOMUNIKACIJA PREKO VIDNIH ZAZNAV

Torej preko podob.

Rastlina se kaže / sporoča preko svoje specifične podobe, ampak nima oči, da bi lahko prejela vidno sporočilo o človeku. To najbrž pomeni, da vidna komunikacija poteka samo enosmerno.

2. KOMUNIKACIJA PREKO GIBALNIH ZAZNAV

Torej preko gibanja.

Rastlina se giblje – z rastjo in posredno preko semen in na ta način komunicira s človekom npr. o tem kakšno podnebje ji ustreza, o tem ali ima izpolnjene osnovne življenjske pogoje… Človek ji s svojim gibanjem sporoča ali je kot živo bitje zaželjena (ji omogoča dovolj prostora, jo neguje) ali ne (jo odstrani).

3. KOMUNIKACIJA PREKO ZVOKOVNIH ZAZNAV

Torej komunikacija preko zvoka.

Nekateri ljudje se pogovarjajo z rastlimi, češ da zaradi tega lepše rastejo… Zanimivo bi bilo narediti kakšen eksperiment na dveh rastlinah s popolnoma enakimi življenjskimi pogoji, s tem, da bi se z eno pogovarjali, z drugo pa ne.

Mogoče tudi rastline tako kot živali zaznavajo zvočne vibracije (različnih zvokov in besed), čeprav jih same (od sebe) oddajajo le malo, ki so človeku slišne?

4. KOMUNIKACIJA PREKO OKUŠEVALNIH ZAZNAV

Torej komunikacija preko okusa.

Človek lahko pritisne jezik na živo rastlino / bitje in jo okuša. Rastlina nima jezika, kar najbrž pomeni, da okuševalna komunikacija poteka enosmerno.

5. KOMUNIKACIJA PREKO VONJALNIH ZAZNAV

Torej komunikacija preko vonja.

Rastlina s svojim specifičnim vonjem prenaša veliko sporočil, tudi takrat, ko ni v vidnem območju človeka. Rastlina nima nosu, kar najbrž pomeni, da vonjalna komunikacija poteka enosmerno.

Rastlina človeku podaja sporočila preko svoje podobe, gibanja, okusa in vonja.

Človek podaja rastlini sporočila preko svojega gibanja – v smeri da ji izboljšuje / poslabšuje življenjske pogoje.

OD DOLGČASA K ORGANIZIRANJU ČASA

Spomnim se, da mi je bilo kot najstnici večkrat dolgčas in da je bil to eden izmed najbolj bednih občutkov, kar sem jih izkusila. Dolgčas je bil posledica moje naveličanosti in brezvoljnosti.

Nisem vedela, kaj si naj začnem z vsem tem časom, ki mi je bil na voljo…

Danes mi je jasno, da bi lahko delala na svoji samostojnosti in s tem olajšala življenje sebi, svojim bližnjim in posledično vsem ostalim. Ampak obžalovanje preteklosti je samo nadaljna izguba časa.

Skozi leta se mi je dogajalo, da mi je postajalo vse manj dolgčas. Ključna prelomnica pri tem je bila, da sem dobila dostop do interneta in s tem do neštetih informacij, ki so polnile moj um. V bistvu sem bila ponosna na to, da mi ni več dolgčas in da si vedno najdem nekaj s čimer sem se sposobna zaposliti / zapolniti svoj čas. Všeč mi je bilo tudi to, da pri tem nisem potrebovala neposrednega sodelovanja drugih.

Srkala sem informacije, za katere sem verjela, da mi bodo olajšale razumevanje življenja, ga naredile bolj polnega. Pri tem sem se basala s teorijo in nekaj stvari preizkušala tudi v praksi, vendar sem vsak interes prej ali slej zamenjala z drugim, ker se tudi na daljše obdobje nisem praktično premaknila nikamor.

Med informacijami sem zase iskala nekaj univerzalnega, nekaj kar se ne spreminja, nekaj kar zagotovo drži, nekaj kar imamo skupnega vsi ljudje… Večkrat sem se spraševala, če se nisem prenasičila z vso to teorijo, ki je v praksi nisem bila sposobna preveriti ali pa zame ni imela dovolj učinka v pričakovani smeri. Ampak sem trmarila naprej v prepričanju, da obstajajo neki subtilnejši svetovi, ki so vredni večje pozornosti kot naš vsakdanji svet, ki se mi ne zdi najbolj prijazen do človeka.

Med brskanjem za internetnimi informacijami sem naletela na oglas skupine, ki je spraševal če me zanimajo praktične rešitve za ustvarjanje raja na Zemlji. Nadvse radovedno sem se lotila predelave materiala, za katerim stoji internacionalna skupina Desteni.

Desteni deluje po principu enakovrednosti vseh oblik življenja, ki vodi k enosti (življenje je eno samo, izraženo v različnih oblikah).

Pisanega, avdio in video materiala je ogromno in kar je najbolj pomembno pri tem – Desteni material ima praktično uporabno vrednost v vsakdanjem življenju. Rešitve so organizirane tako, da hkrati pomagajo človeku kot posamezniku, kakor tudi človeku kot izrazu življenja.

Dovolj življenjska zadeva, da bi ji najraje namenila ves svoj čas in na veliko pisala / razglabljala o njej. Ampak v tem času imam precej obveznosti, ki mi omogočajo preizkušanje in uporabo principa ''kar je najboljše za vse življenje, je najboljše za posameznika'' v praksi in mi puščajo manj časa za prazne / neživete besede.

Od dolgčasa sem prišla do pomanjkanja časa… ki me bo preganjalo, dokler si ne bom svojega življenja časovno zorganizirala glede na prioritete.

Nova izhodiščna točka: (moje) prioritete: zadovoljevanje osnovnih življenjskih / fizičnih potreb in sodelovanje z ostalimi (bitji) po principu kar je najboljše za vse življenje, je najboljše za posameznika.

KOMUNIKACIJA - ČLOVEK : ŽIVAL (3/5)

Besede so eden izmed načinov, preko katerega se sporazumevamo ljudje in na katerega se pogojno odzivajo tudi živali.

Pogojno pomeni, da so živali za svoj odziv na naše besede nagrajene ali kaznovane. Nagrado in kazen ljudje uporabljamo v primerih, ko želimo žival dresirati - navaditi na ime, ki smo ji ga dodelili in na odzivanje na razne druge človeške ukaze. Najbolj vsakdanji ukazi so: sedi, daj tačko itd. najbolj neobičajni – nenaravni ukazi pa se izvajajo v cirkusih…

Odzivnost živali na naše besede lahko ljudje kontroliramo s pogojevanjem osnovnih živalskih potreb: voda, hrana, prostost, varnost.

Če se živali odzovejo na naše besede, jih na primer nagradimo s koščkom njihove priljubljene hrane. Če se živali ne odzovejo na naše besede, jih na primer kaznujemo z udarcem. Z večkratnim ponavljanjem istega dejanja žival dojame, kaj mora storiti za nagrado in česa ne sme storiti, ker bo sledila kazen.

Človek ima kot dominantna vrsta na Zemlji dve izbiri – da nadzira (s pomočjo nagrajevanja in kaznovanja) ali da komunicira. Nadzor izbere takrat, ko ne zna komunicirati. Besede očitno niso naravni živalski izraz, zato si poglejmo katere druge možnosti komuniciranja med človekom in živaljo so nam na voljo.

1. KOMUNIKACIJA PREKO VIDNIH ZAZNAV

Torej preko podob.

Tako ljudje kot živali smo (v večini) sposobni zaznavati vidne podobe. Vsaka vidna podoba se izraža skozi barvo in obliko.

Nekatere živali se skrivajo pod varovalno barvo, druge se kažejo skozi žive opozorilne barve. To sta 2 ekstrema barvne komunikacije / sporočanja, ki se je poslužujemo tako živali, kakor tudi ljudje.

Sporočila med nami potekajo tudi preko oblik: malih, velikih, mehkih, trdih / ostrih… in vseh telesnih in obraznih izrazov / podob, s katerimi si sporočamo ''pridi bližje'' ali ''pojdi vstran''. (Večina ljudi in živali ve, da se je ostrim oblikam živalskih zob in krempljev bolje izogniti.)

2. KOMUNIKACIJA PREKO GIBALNIH ZAZNAV

Torej preko gibanja.

Večina ljudi in živali ima možnost gibanja. V osnovi se lahko približujemo ali oddaljujemo.

Odrasel človek se po navadi približuje k /oddaljuje od živali glede na ne/zaupanje do konkretne (vrste) živali; glede na to, kako si interpretira trenutni izraz določene živali, glede na to kako dobro žival pozna, glede na velikost živali, glede na prehranjevalne navade živali…

Zanimivo je opazovati gibalno komunikacijo med otroki in živalmi. Otroci, ki še nimajo prav veliko priučenega znanja o živalih, imajo vprogramiranih manj sodb do živali in s tem manj strahu pred živalmi, zato je (gibalna) komunikacija med otroki in živalmi lahko pristnejša, po drugi strani pa tudi nevarna.

Na spodnji povezavi je prikazan neobičajen primer (gibalne) komunikacije med otrokom in živalmi, ki nam dokazuje, da je mogoče živeti v zajemnem sožitju, če temu posvetimo svoj čas.

http://www.youtube.com/watch?v=zLoN6pD_JeA

3. KOMUNIKACIJA PREKO ZVOKOVNIH ZAZNAV

Torej komunikacija preko besed in zvoka.

Živali se torej pogojno odzivajo na človeške besede, sicer pa med seboj in s človekom komunicirajo preko različnih zvokov in oglašanja (ki nakazujejo na fizično ne/udobje).

Človek lahko raziskuje zvokovno komunikacijo z živalmi tako, da preizkuša različno intenzivne/blage, visoke/nizke, grobe/nežne… zvoke.

4.+5.KOMUNIKACIJA PREKO OKUŠEVALNIH IN VONJALNIH ZAZNAV

Torej komunikacija preko okusa in vonja.

Živali imajo večinoma boljše razvite okušalne in vonjalne zaznave kot človek in jih tudi veliko doslednejše uporabljajo za medsebojno komunikacijo, kakor tudi za komunikacijo s človekom. Tudi človek lahko dobi informacije o živali preko vonja (ki mu na primer sporoča podatke o higienskem stanju živali, o tem ali je žival ne/zdrava), in če si drzne preko okusa/lizanja drugega živega bitja.

Glede komunikacije med človekom in živalmi ostaja veliko neraziskanega predvsem zato, ker človek živali ne upošteva kot sebi enakovrednega izraza življenja. Zaradi svojih zmožnosti razmišljanja in sporazumevanja z besedami se ocenjuje kot večvrednega, nadrejenega živalskemu (in rastlinskemu) svetu.

Spodnja povezava dokazuje, da žival sporoča z zvoki in se odziva tudi na besede… torej komunicira preko zvočnih vibracij. Je človek zmožen takšne komunikacije?

http://www.youtube.com/watch?v=3Mh4hPHlgSY