Z družino smo sedeli pri kosilu in jedli. Brez besed, ki bi jih
namenjali eden drugemu. Izrazi na naših obrazih niso bili sproščeni. Vsak izmed
nas s polno glavo misli in skrbi.
Takrat me je spreletelo,
da smo si enakovredni ''vsaj'' v tem, da smo vsi utrujeni / bolani od sistema v
katerem živimo…
Bližajo se počitnice. Tempo v
šoli je vse bolj neizprosen. Pridobivanje ocen, zaključevanje ocen,
popravljanje ocen, priprave nastopov za zaključno prireditev, organizacija
zaključnih izletov, nestrpni in naveličani učenci, nadomeščanja manjkajočih
učiteljev…
Še v nobenem obdobju v času pouka ni manjkalo toliko učiteljev, kot
jih manjka sedaj – proti koncu. Tisti, ki vztrajamo tudi nismo več v takšni
kondiciji kot s(m)o bili na začetku in v sredini šolskega leta. To se vidi že
na naših obrazih in po načinu gibanja.
Izčrpani / izgoreli…
enakovredni ''vsaj'' v tem, da smo vsi utrujeni / bolani od sistema v katerem
živimo…
Utrujeni in bolani, pa ta
sistem vseeno podpiramo. Namesto, da bi živeli v sproščenem samoizražanju…
Ni komentarjev:
Objavite komentar