kajti navezani smo lahko
le na nekoga/nekaj, kar že bolj ali manj dobro poznamo. Navezanost pomeni, da
nismo samostojni ampak se preko lastne odločitve naslanjamo na / opiramo na /smo
odvisni od nekoga/nekaj izven sebe.
Navezanost je povezana z
občutkom sreče, kadar 'smo na vezi', s hrepenenjem, kadar 'nismo na vezi' in s
čustvom žalosti, kadar 'je veza onemogočena/prekinjena'. Mogoče ti besedna
zveza 'čustvena navezanost' zveni pozitivno? Ampak glej kako obstajaš v vseh
teh čustvih znotraj navezanosti; ko si srečen/srečna, se ukvarjaš s to svojo
srečo in pozabljaš na svet okoli sebe… ko hrepeniš, si z mislimi nekje drugje
in ne pri dejavnostih v fizični realnosti, zaradi česar ti stvari zlahko udiejo
iz rok in gredo svojo pot… ko si žalosten/žalostna se pravtako utapljaš v
svojih mislih, medtem ko fizična realnost časovno potuje 'mimo' tebe kot
misleca.
Je čustvena navezanost
vredna obstoja v tvojem življenju ali te v resnici ovira pri/v življenju?
Ni komentarjev:
Objavite komentar