V tem intervjuju oseba razloži posledice ponavljanja, kopičenja in stopnjevanja pogleda/navade ''Vidim le to kar želim videti in kakor želim videti''.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati v in kot avtomatiziramo ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje brez 'občasnega izstopa' -samoreflektivnega pogleda iz distance – preverjanja kronoloških fizičnih dokazov o lastni spremembi / stagnaciji.
Zavedam se, da znotraj postopnosti premikanja nimam
celostnega uvida v lastne ne-spremembe, ki jih UmZS z lahkoto interpretira sebi
v korist.
Zato se za doseganje sprememb / reševanje lastnih problemov po principu kar je najboljše za vse zanašam na kronološke fizične dokaze, ki jih zberem in na statistiko, ki jo vodim.
Zato se za doseganje sprememb / reševanje lastnih problemov po principu kar je najboljše za vse zanašam na kronološke fizične dokaze, ki jih zberem in na statistiko, ki jo vodim.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vaditi
kar so mi narekovale želje po trenutnih kratkotrajnih užitkih in
ignorirati/potlačevati zavedanje o dolgoročnih posledicah ponavljajoče se
predaje trenutnim željam…
Ko opazim željo po vdaji trenutnemu kratkotrajnemu
užitku – se ustavim in diham.
Spomnim se, da je šteje prav vsak premik/korak – ker
je iz njih sestavljeno potovanje. In da je vsak korak v smeri, ki ni najboljša
za vse daljšnjica s katero pogojujem
samo sebe -- kot (tudi) vse (druge) -- kot eno.
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
popolnoma realizirati, da vsakič kadar popustim UmZS postajam boljša v
popuščanju.
Namesto da si popuščam in se za to naknadno krivim, na
situacijo raje gledam kot na izziv v podporo temu kar je najboljše za vse
življenje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila odpor in
obžalovanje v povezavi s svojimi ponavljanji/vzorci, ki sem si jih dovolila in za
katere zdaj vidim, da me ovirajo.
Zavedam se, da obžalovanje ne bo spremenilo moje
preteklosti, torej ni na mestu. Zavedam se, da z ohranjanjem odpora še bolj
zavlačujem soočenje s svojimi destruktivnimi vzorci.
Ko opazim, da obstajam kot obžalovanje in kot odpor –
se ustavim in diham ter se preusmerim v konstruktivne fizične premike –
takoooooj!
Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila
popolnoma realizirati koliko potenciala nosim v sebi.
Ko opazim, da obstajam kot samosabotaža – se ustavim
in diham.
Vidim, realiziram, razumem kaj so disciplinirani
ljudje sposobni narediti iz sebe in se zavedam, da nimam zdravorazumskega
razloga zakaj ne bi bila ena izmed njih.
Dam si / izkoristim možnost skozi disciplino
ponavljanja tega kar je najboljše za vse.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zakleniti
direkten dostop do svojega polnega potenciala s svojimi uničujočimi
ponavljanji/vzorci/navadami.
Zavedam se, da je obstoj v želji, da bi takoj / nenadoma
/ brez napora dobila direkten dostop do svojega polnega potenciala nesmisel in
izguba časa. Razumem, da moram korak po korak odkleniti vsaka vrata, ki sem si
jih zaklenila – ponavljati konstruktivne vzorce in navade – kar terja čas.
Zavedam se tudi, da časa, ki mi je dan ne morem
izkoristiti bolje kot s samoodpuščanjem in preprogramiranjem sebe v to kar je
najboljše za vse.
Preveri, uporabi, podpri (se):
Ni komentarjev:
Objavite komentar