Pred kratkim sem naletela na trditev: ''To kar vadiš,
ponavljaš, v tem postaneš dober.''
Vadila sem likovno izražanje – in v njem sem postala
dokaj dobra.
Vadim izražanje v angleščini. Postajam vedno boljša,
ampak se tega premalokrat zavem – zaradi postopnosti.
Drugih konstruktivnih ponavljanj se zdajle trenutno ne
spomnim, ker mi gre po glavi ena druga stvar…
… ogromno stvari, ki sem jih vadila vsakič ko sem si
dopustila da me premami želja po trenutnem kratkotrajnem užitku in sem v zameno
za njeno potešitev ignorirala/potlačila zavedanje o posledicah… dolgoročnih
posledicah ponavljajoče se predaje trenutnim željam…
Tudi kadar ponavljam vdajanje trenutnim željam in s
tem popuščanje UmZS , hkrati opuščanje zdravorazumskih misli, besed, dejanj…
postajam boljša v tem.
Veliko od tega v čemer sem si dopustila postati dobra
preko ponavljanja, mi zdaj ni všeč – ker me ovira. Zavedam se, da kot
posameznica v sebi nosim ogromno neizkoriščenega potenciala in da bi lahko…(
'premikala gore') ampak sem ga zaklepala s svojimi uničujočimi ponavljanji in
posledično več nimam direktnega dostopa do njega.
Korak po korak, tukaj v fizični realnosti si lahko
odklepam vrata, ki sem si jih zaklenila; opuščam stare nepraktične navade in
ustvarjam nove, s katerimi si odpiram vedno nova in nova vrata, dokler ne
postanem eno s svojim polnim potencialom.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah
pred UmZS v katerega sem se izgradila skozi ponavljanje, kopičenje in
stopnjevanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obžalovati, da sem ponavljala, kopičila in stopnjevala destruktivne poteze
--> vzorce ---> navade.
Ko opazim obžalovanje in/ali strah v povezavi z
destruktivnim UmZS, ki sem si ga izgradila skozi ponavljanje, kopičenje in
stopnjevanje – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram in razumem, da niti moj strah,
niti moje obžalovanje ne pripomoreta k razgradnji nepraktičnih potez,
vzorcev, navad – ker sta v bistvu programa, ki sama sodita med nje… Zavedam se,
da so ponavljanje, kopičenje, stopnjevanje principi po katerih deluje človeški
UmZS.
Zavezujem se, da jih bom uporabljala kot orodje za
ponavljanje, kopičenje in stopnjevanje konstruktivnih potez, vzorcev, navad – v
zavedanju, da šteje vsak moj premik kot misel/beseda/dejanje.
Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila kopičenja
destruktivnih potez/vzorcev/navad jemati resno – z izgovorom, da je razvlečeno
čez daljše časovno obdobje in ne vsebuje takojšnjih vidnih posledic.
Ko opazim, da se izogibam soočenju s posledicami
svojih premikov (misli/besed/dejanj) z izgovorom, da se bodo morda manifestirale
šele enkrat v prihodnosti – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram in razumem, da s podaljševanjem časa
do soočenja s specifičnim destruktivnim gibanjem v sebi tega samo še bolj
poglabljam/zamotavam. Zavedam se, da bo soočenje s sabo slej ali prej postalo
neizogibno.
Zavezujem se, da se bom nehala uporabljat naiven
izgovor, da posledice mojih misli/besed/dejanj ki niso takoj očitno vidne
nimajo moči in kontrole nad mano.
Nadaljevanje sledi…
Preveri, uporabi, podpri (se):
Ni komentarjev:
Objavite komentar