Opredelitev besede EGO / Wikipedija + Freud + izpeljanke v slovarju - 2. del

Wikipedija

"Ego" is a Latin word meaning "I", which derives from the Greek word "Εγώ (Ego)" meaning "I", often used in English to mean the "self", "identity" or other related concepts.

·         Ego, one of the three constructs in Sigmund Freud's structural model of the psyche

·         Ego (religion), as defined in various religions in relationship to self, soul etc.

·         Ego (spirituality), the "self", "self-concept", "false self", "conceptual identity", or identification with individual existence

Freudove opredelitve ega

3. ideja: OSEBNOSTNE STRUKTURE: ID, EGO IN SUPEREGO

ID ali ONO je Freud poimenoval človekove primarne nagone (biološki: po hrani, vodi, izogibanju bolečini, seksualnosti, tudi agresivnosti – boj za preživetje). Id je rezervoar energije za doživljanje in vedenje. Ne ve in se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, le išče zadovoljitev svojih nagonov tu in zdaj - deluje po načelu ugodja. Delovanje ida v vsakdanjem življenju doživljamo kot vzgibe, ki jih ne moremo nadzorovati in obvladovati.  Id je nezaveden proces.

EGO ali JAZ se začne razvijati, ko se nagonom prvič postavijo na pot zahteve in omejitve okolja. Sprva se razvija iz potlačevanja idovih nagonov, kasneje skozi različne identifikacije. Ego je usmerjen k zaznavanju in upoštevanju realnega sveta -  deluje po načelu realnosti. Je posrednik med idovimi nagoni in zunanjim svetom in je večinoma zavesten (nezavedni del ega so npr. obrambni mehanizmi). Ego vso energijo za svoje delovanje črpa iz ida. Načelo ugodja pri zadovoljevanju potreb se začne z razvojem ega podrejati načelu realnosti. To ne pomeni, da človek neha iskati ugodje in sprostitev napetosti, vendar zdaj to počne na socializirane načine: zagotavlja toliko zadovoljitev nagonov in na takšne načine, kot to dopušča socialna realnost.

SUPEREGO ali NADJAZ se začne razvijati zadnji, iz ega (okrog 3. leta), ko začno starši in drugi ljudje otroka učiti, kaj lahko in kaj ne sme, kaj je prav in kaj narobe. Te zapovedi in prepovedi okolja, družbene norme, moralna pravila, se strukturirajo v superego. S tem družbena (zunanja) kontrola vedenja preide v notranjo. Superego je torej ponotranjeni etični kodeks: vsebuje kriterije za to, kaj je dobro/slabo, sprejemljivo/nesprejemljivo. Če jih kršimo, nam pošlje občutke krivde in slabe vesti. Vključuje ego-ideal: idealizirano podobo o sebi, kakršen bi rad bil. Superego je deloma zavesten, deloma nezaveden, npr. veliko nevrotičnih vedenj lahko izvira iz nezavednih občutkov krivde: potreba po žrtvovanju, pretirano razvajanje otrok, nevrotični altruizem, samodestruktivno vedenje ...

Lahko bi rekli, da je id popolnoma nemoralen, ego se trudi biti moralen, superego pa je pretirano moralen, pogosto. Niti id niti superego nista v stiku z realnostjo. Id stremi k prijetnemu, zahteva zadovoljitev “tu in zdaj”, superego pa stremi k idealnemu, zahteva popolnost. Konfliktnost obstaja zlasti med idom in superegom, ego pa ima funkcijo reševanja teh konfliktov. Odloča, kateri impulzi bodo zadovoljeni, kdaj, kje, kako, da bosta oba zadovoljna. Konflikti in njihovo razreševanje oz. preseganje imajo tudi pozitivno funkcijo: so gonilo osebnostnega razvoja.

(OPOMBA: Strukture so samo metafore za določene duševne procese, opisna oznaka za specifične oblike vedenja in doživljanja.)

Izpeljanke iz besede ego po slovarju ASP32

            egocentričen tudi egocentričen -čna -o prid. (e; e) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben

            egocentričnost tudi egocentričnost -i ž (e; e) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz

egocentrizem -zma m (i) težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok

egoist -a m (i) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist

egoističen -čna -o prid. (i) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev

egoistično prisl.: egoistično vzgojeni otroci

egotizem -zma m (i) knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije

Povzetek:

Ego kot jaz, sam, identiteta.

Ego kot iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.

Izpeljanke iz besede ego vsebujejo negativen (čustveni) naboj v smislu, da odbijanja, omejevanja, nevarnosti, pretiravanja.

Prav – recimo da je ego iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.
Ego torej sprejema sebe kot to razmerje in skuša to razmerje ohraniti v ravnotežju.
Pa se tudi ego sprašuje o svojih nezavednih nagonih, jih skuša ozavestiti in konstruktivno usmeriti?

Pa se ego sprašuje o tem ali je družbeno dogovorjena realnost dejansko/praktično  najboljša za vse in s tem hkrati za posameznika?

Se nadaljuje…