Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 3

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila ''praznovati'' svojih dosežkov – kot je npr. prehod iz naveličanega, nervoznega čakanja v ambulanti na čakanje v stabilnosti in izkoriščanje tega časa za kakšno drugo aktivnost (npr. branje, poslušanje intervjujev…). Zavedam se, da se morda na prvi posluh sliši smešno, ampak na podlagi obnašanja večine ljudi v čakalnicah je to vseeno konkreten dosežek za posameznika. Vidim, da pomanjševanje takšnih korakov v smislu ''eh, saj ni nič / ni vredno omembe'' ni na mestu, ker lahko nastopajo kot odlična odskočna deska za širjenje na novo vpeljanega, bolj praktičnega obnašanja na druga področja in ker predstavljajo dodaten kamenček v mozaiku samo-zaupanja. Zavezujem se, da si bom naredila ''dosežko-vid'' – da ne pozabim kaj sem sposobna doseč in da se spomnim kakšne poti mi je že uspelo prehodit in od kod vse lahko razširjam svoje potenciale – brez omejitev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot nestrpnost in nervoza zaradi odpora do dolgoročnosti. Zavedam se, da se cilje se dosega z akumuliranjem, postopnostjo, vztrajnostjo, dolgoročno in nenasilno. Vidim, da mi dolgoročnosti ni potrebno definirati kot nekaj negativnega in na njo reagirati z odporom, to besedo lahko živim tudi v povezavi z besedami igra, eksperiment, izziv, rešitev… in gremo v detajle…

POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE) DOLGOROČNOST

1. Zbiranje informacij o besedi

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Hm… kako sem to besedo živela kot otrok? Zdi se mi, da brez večjih problemov ali? Moje šolanje je bilo dolgoročna zadeva 8 + 4+ 4 (in kolk je še šlo zraven). Kot najstnica sem zagotovo imela probleme z uporabno dolgoročnostjo v smislu učenja in vzpostavljanja stabilnega odnosa s starši, vem pa da nisem imela problemov z destruktivno dolgoročnostjo – s sanjarjenjem in pretirano skrbjo za svoj videz. V nadaljevanju sem dolgoročnost živela kot odpor do skrbi za dedka z Alzheimerjem in kot odpor do skrbi za babico z demenco. Dolgoročnost sem živela skozi dnevnike, ki sem jih začela pisati pri dvanajstih in jih nisem nehala do zdaj; s tem da sem spremenila njihovo namembnost v bolj podporno. V okviru skupine Desteni se že 4,5 let izpisujem in se s pomočjo predstavljenih orodij spoznavam. In vedno sem iskala ''nekaj več'' v življenju… izvor, namen morda. (Zdaj pa spoznavam, da si moram namen dat sama…)

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

     dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.

-          Dolgo-ročnost = nekaj dolgega in (pri)ročnega

-          Dolg-o-ročnost = kot odplačevanje dolga na dolgi rok

2. Raziskava zbranih informacij o besedi

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Besedo dolgoročnost v skoraj vseh primerih dojemam kot negativno. Vse kar me je svet naučil do mojega 28 leta je temeljilo na iluziji razumevanja človeka in stvarstva… Kot pozitivno in hkrati naporno, lol, jo dojemam predvsem v povezavi z Desteni. Zavedam se, da dolgoročnost sama po sebi ni dobra ali slaba… ampak v navezavi z besedo ljudje / človeštvo mi  z lahkoto prevaga na negativo… (Med pisanjem teh vrstic čutim stopnjevano bolečino nad levo lopatico – ki bi naj nakazovala na samoomejevanje… skozi negativizem morda?) 

3. Nova definicija

Kreativno pisanje

Dolgoročnost = (vz)trajanje

Dolgoročnost = vztrajanje pri neki aktivnosti za daljše obdobje

Dolgoročnost = človeški problem/pojem; se ostalo stvarstvo sploh ukvarja s tem??

Pisanje nove definicije

Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:

-Fizični življenjski izraz

-Princip enakosti in enakovrednosti

-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti (kontrastnosti)

-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja

-Dodeljevanje omejene definicije besedi

Dolgoročnost = (vz)trajanje, prehajanje, proces

- Pred očmi se vrti pospešen film nekega večjega prostora z ljudmi – kako se preoblikuje, spreminja obliko in gre nazaj v čas brez človeške prisotnosti, kjer je proces preoblikovanja majn intenziven, ampak nedvomno obstaja…

- in potem začutim potrebo po tem, da bi definiciji dodala pozitiven prizvok.. nekaj v smislu da bo dolgoročno ostalo fizično in da bo umsko-zavestni sistem izbrisan… da bo življenje prevladalo nad smrtjo… ampak tega ne vem. Zato:

Dolgoročnost = način spreminjanja/prehajanja obstoječega iz ene oblike v drugo na dolg rok; skozi cikle in vzorce

4. Preverjanje opredelitve nove definicije

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? Da.

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? Dokler ne najdem bolj primerne…
-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni? Da

Še nekaj trenutkov me loči od smrti

in jaz se sprašujem kaj sem naredila s svojim časom. Zdi se mi, da sem ga zapravila, namesto da bi ga kvalitetno uporabila. Z izgovorom, da sem se rodila v svet, ki v večini ne podpira potencialov posameznika in sproščenega raziskovanja življenja sem se predala ideji, da se tako ali tako nima smisla trudit za karkoli.

Moji življenjski dosežki? Naredila sem osnovno šolo, srednjo šolo in fakulteto. Ampak si tega ne štejem ravno pod dosežke, ker sem si izbrala pot v poklicu, ki združuje umetnost in izobraževanje; v teh dveh panogah pa je trenutno izredno težko dobiti službo.

Službo sicer trenutno celo imam – česar si prav tako ne štejem kot dosežek ampak bolj kot srečo. Srečo, ki bi naj tajala do konca leta in ki se mi lahko vsak trenutek zaradi sesuvanja sistema izmuzne.

Mmm – kot dosežek si štejem to, da sem se preko spleta dokopala do mednarodne skupine Desteni, ki deluje po principu enosti in enakovrednosti vseh živih bitij. In da sem prehodila dve leti njenega spletnega tečaja Desteni I Process, kjer predelujemo Structural Resonance Alignment oz. svojo strukturno resonančno poravnavo z delovanjem, ki je enakovredno najboljše za vse oblike življenja.

In iz tega tako rekoč mojega edinega dosežka nadaljujem na svoja obžalovanja. V zadnjih trenutkih pred smrtjo priznam, da mi je žal, da nisem bolj dosledno hodila samo-popravkov, ki sem jih spisala na podlagi samo-realizacij po samo-odpuščanju. Žal mi je, da nisem poslušala svojega telesa, ki se mi je skozi občutke tesnobe,  strahu, napetosti drlo naj se ustavim in preneham z umojebi. Žal mi je, da se nisem zdisciplinirala v prehranjevanju kot podpori za telo in v doslednejšem zaustavljanju omejujočih miselnih in čustvenih vzorcev glede katerih sem se zavedala, da si z njimi škodujem. Žal mi je, da nisem več konfliktov reševala iz točke stabilnosti – glede na to, da mi je kristalno jasno, da se konfliktov ne da reševat iz točke reakcije.  

Berem zgodbe o ljudeh, ki so se kljub težkim in ne-podpornim življenjskim oz. sistemskim razmeram znašli… ker so se potrudili po svojih najboljših močeh in se niso pustili potlačit zablodam lastnega umsko-zavestnega sistema. In se veselim za njih in jih občudujem… in se hkrati sprašujem zakaj sama iščem izgovore namesto da bi na polno izkoriščala vse svoje potenciale.

Jebemsi – nočem umret v obžalovanju, da sem zapravila življenje zaradi prepuščanja melanholiji, čemernosti, pritoževanju in podobnim banalnostim. Še nekaj trenutkov me loči od smrti. Nimam pojma koliko… vem pa, da jih nima smisla zapravljat.

Vložim jih v sooblikovanje sveta, ki bo podpiral potenciale posameznika insproščeno raziskovanje življenja – v sooblikovanje sveta v katerega bi se želela roditi sama. Morda se po smrti dejansko vrnem sem, morda ne… v vsakem primeru je to zaenkrat edini svet, ki ga poznam. In četudi ga pomagam izboljševat in bo to imelo opaznejše efekte šele proti koncu mojega življenja li po njem, je to vseeno največ kar lahko naredim iz svojega časa / življenja.

Zdajle se bom odpravila na volišče. In če tekom parih let ne bo izboljšave, se bom odpravila še na kandidaturo. Kdaj če ne zdaj, kdo če ne mi, kaj če ne enost in enakovrednost?