Večkrat se mi zgodi, da poslušam človeka, ki kritizira nekega drugega človeka zaradi specifične ne/lastnosti. In se (ne) zgodi, da se strinjam s kritikom glede drugega, hkrati pa se čudim, kako to, da ne uvidi, da sam počne isto stvar, ki jo kritizira. Mogoče na malo drugačen način, mogoče malo bolj fino, prikrito, na ''malo višji ravni''… ampak v osnovi dela to za kar pravi, da ga pri nekom drugem moti…
In potem pogledam sebe – v svojih mislih kritiziram kritika, ki kritizira nekoga drugega… In nekdo drug z drugačnim pogledom in drugačnimi izkušnjami od mene bi utegnil mene videti v enako nesmiselni situaciji – da kritiziram nekaj, kar počnem / živim sama -.
Ljudje z lahkoto kritiziramo druge, dosti težje pa prenašamo / priznamo upravičeno kritiziranje drugih glede nas. Kritiziranje o tem kar drugi delajo prav in narobe nas z lahkoto privlači / potegne, medtem ko imamo do preverjanja kritik drugih glede nas po navadi odpor.
Vsakršna privlačnost in odpor sta stvar posameznikovih subjektivnih definicij, nastalih v njegovih mislih in čustvih. Njuno resničnost / fiksnost pa lahko vsak posameznik pri sebi preveri s pomočjo samoiskrenosti in tako sodeluje pri zmanjševanju uničujoče zmede v sebi in s tem hkrati v svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar