ponedeljek, 9. julij 2012

Zapuščam svoje prvo službeno mesto


Pogodba se je iztekla, učitelj ki sem ga nadomeščala za približno pol leta se vrača nazaj.
Preden sem nastopila na to delovno mesto, sem imela približno predstavo o dogajanju v OŠ in o vlogi učiteljice LVZ. Tekom nadomeščanja sem si pridobivala izkušnje… in na koncu lahko potegnem črto: šokirana ob soočenju realnostjo, ne želim več opravljat tega dela za denar.

Ampak sistema to seveda niti malo ne zanima. Moram služit denar / delat za preživetje. In tega dejstva se ne bo dalo na hitro spremeniti, zato je bolj praktično, da spremenim sebe.

Pa poglejmo dejstva…
-Prijavila se bom na zavod za zaposlovanje, kamor bom mogla hodit debatirat na sestanke, zelo verjetno pa je, da mi ne bodo poiskali službe / omogočili kakšnega izobraževanja, ker je trg delovne sile prenatrpan in ker ni denarja.!.
-VIP aka Veze In Poznanstva mi obljubljajo, da me bodo obvestili ob morebitni spraznitvi delovnega mesta za katerega sem se šolala, ampak dejstvo je, da število delovnih mest naraščujoče upada.
-Ne samo v moji stroki, ampak povsod. Kar pomeni, da moram delat v smeri svoje fleksibilnosti.
-Rada bi preikušala različna dela. Rada bi našla manj stresno delo od učiteljskega. Vedno sem si želela službo v kateri bi uživala in ne požirala vsega po vrsti…
  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila predstavo / misli o dogajanju v šoli in predstavo / misli o vlogi učiteljice,
namesto da bi opustila predstave - vnaprej definirane ideje o šoli in o vlogi učiteljice, ki so stvar preteklih izkušenj in bi raje delovala v sedanjem trenutku.
Ko se bodo predstave / definicije o dogajanju v šoli in o vlogi učiteljice ponovno pojavile v mojih mislih, bom učinkovito dihala in se spomnila, da se z (vnaprajšnjim) definiranjem samo-omejujem.
  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' obstajati v meni in kot jaz,
namesto da bi se soočila z dejstvom, da moram delati če želim preživeti in da sem se izšolala za učiteljski poklic ter da je služba učiteljice v trenutnem egoističnem + kapitalističnem sistemu ravno tako ne/naporna kot vse ostale službe.
Če se bo misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' ponovno pojavila v moji zavesti, se bom opomnila, da ne obstaja hitra in magična rešitev za izboljšanje pogojev na (tem) delovnem mestu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' obstajati v meni in kot jaz na podlagi izkušenj iz preteklosti,
namesto, da bi realizirala, da moje pretekle izkušnje niso bile podprte z zadostno samo-odkritostjo in samo-direkcijo.
Če se bo misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' ponovno pojavila v moji zavesti kot posledica izkušenj, se bom opomnila, da so te pretekle, jaz pa sem tukaj-zdaj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila željo, da mi ne bi bilo več potrebno v zameno za denar opravljati učiteljskega dela
in pri tem pozabila, da neizpolnjene želje posledično lahko prinašajo čustva razočaranja.
Ob ponovnem pojavu želje da mi ne bi bilo več potrebno v zameno za denar opravljati učiteljskega dela se bom spomnila, da je treba naredit kar je treba naredit; neglede na to ali je to učiteljko delo z namenom preživetja ali vztrajno iskanje alternativ.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva šokiranosti, razočaranja, brezvoljnosti obstajati znotraj besedne zveze delo učiteljice (LVZ),
namesto da bi besedno zvezo delo učiteljice osvobodila čustvenih priponk v obliki besed šokiranost, razočaranost, brezvoljnost in na ta način prekinila samo-sabotažo.
V bodoče se bom ustavila, kadar bom delo učiteljice začela soditi na podlagi čustev (šokiranosti, razočaranja, brezvoljnosti) in bom učinkovito dihala v danem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besede (učiteljska) 'realnost' s tem ko sem besedo realnost sodila kot negativno / slabo,
namesto, da bi realizirala, da je ta realnost z negativnim prizvokom mogoče samo stvar moje osebne precepcije ali pa je navsezadnje izhodiščna točka, ki se je ne da na hitro magično premaknit proti pozitivnemu / dobremu.
Naslenjič ko bom začela z negativnimi (ali pozitivnimi) sodbami glede učiteljske realnosti, se bom zavedla, da je ta realnost stvar moje osebne precepcije in tako ni najbolj relevantna in/ali da je predmet dolgoletnega sprejemanja in dopuščanja s strani sistema, kar pomeni da so tudi spremembe v smeri proti bolj življenjsko naravnani učiteljski realnosti stvar več(deset)letnega procesa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' misliti na podlagi še dokaj svežih spominov,
namesto, da bi realizirala, da se z upoštevanjem svojih spominov v obliki misli 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' omejujem v delovanju  v sedanjem trenutku.
Ko se bodo v moji zavesti ponovno pojavili spomini na izkušnjo učiteljske realnosti, se bom opomnila, da sem tej 'realnosti' pripela čustvene priponke v preteklosti in da sem zdaj v danem trenutku in učinkovito diham.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' povezovati in definirati s svojo zgroženo-otrplo podobo,
namesto, da bi se zavedala, da moja zgrožena-otrpla podoba skupaj z mislijo 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' predstvlaja destruktivno razmišljanje in opuščanje odgovornosti za spremebe, ki so najboljše za vse.
Če se mi bosta zgoraj omenji misel in podoba ponovno pojavili v mislih, se bom spomnila, da sem v procesu potovanja proti življenju in da naj neodgovorni del mene v obliki destruktivnih misli odjebe.


Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel, da moja želja o služenju denarja na drug način 'sistema niti malo ne zanima'
in pri tem pozabila, da jaz obstajam v sistemu in kot delček sistema – takisto kot nekateri ostali, ki jih tudi zanima (moje ali pa vsaj njihovo) služenje denarja na drug način.
Ko mi bo misel, da moja želja o služenju denarja na drug način 'sistema niti malo ne zanima' ponovno zašvigala po glavi, se bom vprašala a res? in šla fizično preverit prosta delovna mesta. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar