četrtek, 01. november 2012

POZORNOST / SAMOODPUŠČANJE + SAMOKOREKCIJSKI NASVETI


Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila, da mojo pozornost usmerjajo drugi in ne jaz sama.
Ko opazim, da dopuščam, da mojo pozornost usmerjajo drugi in ne jaz sama – se ustavim in diham.
Zavedam se, da s tem ko drugim prepuščam usmerjanje svoje pozornosti, hkrati drugim prepuščam tudi svojo (življenjsko) moč in jim dajem možnost, da me vodijo po lastni volji, ki ni nujno najboljša za mene, niti za njih, niti za nikogar.
Namesto prepuščanja usmerjanja svoje pozornosti drugim, mojo pozornost raje usmerjam sama po principu enosti in enakovrednosti – torej tega, kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ločevati se od usmerjanja svoje pozornosti.
Ko opazim, da se ločujem od usmerjanja svoje pozornosti – se ustavim in diham!
Zavedam se, da ima moje dosedanje ločevanje od usmerjanja moje pozornosti nepotrebne/neprijetne posledice; v mojih mislih, besedah, dejanjih in v mojem fizičnem telesu. Zavedam se, da mi v življenju ni potrebno izkušati večino trpljenja in bolečine v obliki posledic, zaradi ločevanja od usmerjanja svoje pozornosti.
Namesto ločevanja od usmerjanja svoje pozornosti raje bivam v enosti z usmerjanjem svoje pozornosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila, da sem svojo pozornost usmerjala tja kamor so jo drugi, zato, da bi se počutila sprejeto.
Kadar opazim, da svojo pozornost usmerjam tja kamor jo usmerjajo drugi z razlogom, da bi se počutila sprejeto – se ustavim in diham.
Zavedam se, da mi ni potrebno usmerjati svoje pozornosti tja kamor jo drugi samo zato, da bi se počutila sprejeto.
Namesto tega se raje sama sprejmem takšno kot sem in sama usmerim svojo pozornost k temu kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila, da sem svojo pozornost usmerjala k zabavi, televiziji, časopisom, koncertom kot običajen vzorec, ki sem ga posvojila iz svojega okolja.
Ko opazim, da svojo pozornost usmerjam po vzorcih in navadah, ki sem jih posvojila iz svojega okolja – se ustavim in diham.
Zavedam se, da usmerjanje moje pozornosti k zabavi, televiziji, časopisom, koncertom v tem obdobju, ko veliko so-ljudi in živali po nepotrebnem umira ali se bori za preživetje, ni najbolj na mestu.
Namesto usmerjanja svoje pozornosti k zabavi, televiziji, časopisom, koncertom, svojo pozornost raje usmerim k praktičnim rešitvam (promoviranju enakovrednega denarnega sistema in DIP) za odpravo stiske tistih, ki si ne morejo pomagati sami.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila svoje pozornosti bolj usmerjati k denarju. Znotraj tega si odpustim, da nisem sprejela in si nisem dopustila dovolj jasnega zavedanja da količina posedovanja denarja v zdajšnjem sistemu pomeni razliko med smrtjo, preživljanjem in 'življenjem'.
Ko opazim da obstajam kot strah pred usmerjanjem svoje pozornosti na denar – se ustavim in diham!!!
Zavedam se, da količina posedovanega denarja zdaj določa kvaliteto (mojega) življenja kot fizičnega bitja.
Namesto strahu pred usmerjanjem pozornosti k denarju, postopoma raziskujem vse možnosti pridobivanja denarja, s katerimi si lahko podaljšam življenje in izboljšam njegovo kvaliteto ter pripomorem k kvalitetnejšemu življenju vseh ostalih bitij.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila, da sem z usmerjanjem svoje pozornosti podpirala neenakovrednost / sistem polarnosti med revnimi in bogatimi. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila 'gledati le na svojo rit', oziroma še to ne – ker so za mojo rit (lahko) poskrbeli moji starši…
Ko opazim, da podpiram neenakovrednost v obliki nasprotja revni/bogati in se brigam le zase ter ignoriram druge – se ustavim in diham.
Zavedam se, da je življenje le eno, v različnih oblikah, ki smo si med seboj enakovredne.
Namesto podpiranja neenakovrednosti / sistema polarnosti med revnimi in bogatimi podpiram in promoviram enakovredni denarni sistem in pomagam k njegovi uvedbi. Namesto sebičnosti raje izberem življenje v enosti in enakovrednosti.






Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ločevati se od elite / moči / možnosti spreminjanja.
Ko opazim, da se ločujem od elite / moči / možnosti spreminjanja – se ustavim in diham!!!
Zavedam se, da se na ta način čisto po nepotrebnem omejujem in hkrati z nezaupanjem v sebe škodujem tudi vsem ostalim.
Namesto ločevanja od elite / moči / možnosti spreminjanja - zaradi strahu pred odgovornostjo - raje postopoma prevzemam več odgovornosti in vedno bolj živim kot elita, kot moč, kot sposobnost spreminjanja po principu kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila samo-zlorabo, ker nisem bila prepričana kam naj usmerim svojo pozornost.
Ko opazim, da si dopuščam samo-zlorabo, ker nisem prepričana kam naj usmerim svojo pozornost – se ustavim in diham.
Zavdam se, da lahko svojo pozornost v vsakem trenutku usmerim sem – k sebi, k dihu, k realnosti.
In naredim kar je potrebno narediti v fizični realnosti v določenem trenutku/obdobju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila svojo pozornost usmerjat k temu kar so mi narekovali starši, šola, vrstniki, mediji.
Ko opazim, da svojo pozornost usmerjam k temu, kar mi narekujejo starši, šola, vrstniki, mediji – se ustavim in diham.
Zavedam se, da usmerjanje moje pozornosti po narekovanju drugih ni nujno skladno s tem, kar je najboljše za vse.
Zato preverim, če je moja pozornost po narekovanju staršev, šole, vrstnikov, medijev usmerjena v to kar je najboljše za vse. Če ni, preusmerim svojo pozornost in po možnosti tudi pozornost staršev, šole, vrstnikov, medijev k temu KAR JE NAJBOLJŠE ZA VSE.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila svoje pozornosti usmerjat k sebi v vsakem trenutku, v vsakem dihu.
Ko opazim, da si ne dopuščam svoje pozornosti usmerjati k sebi v vsakem trenutku, v vsakem dihu – se ustavim in diham!
Zavedam se, da je to največ kar lahko naredim iz posameznega trenutka/diha.
Zato raziščem razloge kaj me zadržuje k usmerjanju svoje pozornosti v vsakem trenutku/dihu nazaj k sebi kot življenju!

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila svojo pozornost usmerjati k dobremu/pozitivnemu in se izogibati slabemu/negativnemu.
Ko opazim, da svojo pozornost usmerjam k 'dobremu/pozitivnemu' in ignoriram 'slabo/negativno' – se ustavim in diham!!!
Zavedam se, da so polarnosti dobro/pozitivno in slabo/negativno produkt osebnih/sebičnih miselnih zank/definicij, ki se od  človeka do človeka in skozi čas tudi pri posamezniku razlikujejo – torej niso trajno obstojne in zaradi tega ne morejo biti resnične.
Namesto usmerjanja svoje pozornosti k začasnim definicijam v smislu dobro/pozitivno/slabo/negativno, svojo pozornost raje usmerjam v trajno fizično realnost in v dejanja, ki vzpodbujajo sobivanje v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iskati pozornost od drugih ljudi, namesto da bi bila pozorna do sebe kot fizičnega izraza.
Ko opazim, da iščem pozornost v besedah in dejanjih drugih – se ustavim in diham.
Zavedam se, da si s tem ko iščem pozornost zunaj sebe, dopuščam razočaranje v primeru ko pozornosti od drugih ne dobim in le kratkotrajno potešenost, ko mi drugi dajo pozornost.
Namesto iskanja pozornosti zunaj sebe raje obstajam v pozornosti do sebe.



Ni komentarjev:

Objavite komentar