Samozadovoljevanje - kot oblika spolnosti z istim želenim končnim rezultatom kot ga ima seks – orgazem / sprostitev nabrane seksualne energije.
Odpustim si, da sem kot najstnica sprejela in si dopustila strah pred bogom in strah pred njegovo kaznijo zaradi raziskovanja lastnega telesa, predvsem spolovil in njihove funkcije. Znotraj tega si odpustim, da sem takrat, ko sem svoj čas namenila raziskovanju svojega telesa in spolovil obračala birmski križ na steni, da me 'bog ne bi direktno gledal/videl'.
Takrat se še nisem popolnoma zavedela, da strah (pred bogom) odpravim tako - da se ustavim in diham.
Takrat se še nisem zavedala, da je bog iluzija oziroma simbol večvrednega/vsemogočnega bitja, ki ga ljudje sprejemamo in dopuščamo, ker nimamo dovolj samozaupanja in ker nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti za lastne misli + čustva & besede + dejanja.
Sedaj se zavedam, da 'vsemogočni bog' ne obstaja kot posamezno, večvredno bitje in da sem za svoje misli + čustva & besede + dejanja znotraj raziskovanja lastnega telesa, spolovil in njihove funkcije odgovorna sama. Posledice svojega samozadovoljevanja sprejmem kot svojo odgovornost.
Ko opazim, da se samozadovoljujem s pomočjo fantazij o ljudeh in idejah do katerih imam v realnosti največji odpor; samo zato, da bi čim prej doživela orgazem / sprostitev seksualne energije – se ustavim in diham.
Zavedam se, da na ta način povečujem razliko med svojim miselnim svetom in med svojo dejansko fizično okolico in se razdvojujem. Ta paradoks – da me v mislih najbolj vzburja nekaj do česar imam v fizični realnost največji odpor – enostavno ni smiseln.
Zavezujem se, da bom s pomočjo samoodpuščanja raziskala namen nabiranja seksualne energije v sebi / v ljudeh. Zavezujem se, da bom zmanjšala samozadovoljevanje, da se med samozadovoljevanjem ne bom več razdvojevala s seksualnimi fantazijami, ampak bom samozadovoljevanje prakticirala kot fizično telo po možnosti brez misli oziroma bom delala samoodpuščanje na fantazije, ki se mi bodo naslikale v mislih.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila samozadovoljevanje v sanjah – torej v 'podzavednem, nezavednem, nadzavednem', sprejemati kot samoumnevno, avtomatizirano dejavnost, na katero nimam kaj dosti vpliva.
Ko opazim, da samozadovoljevanje v sanjah ('podzavednem, nezavednem, nadzavednem') avtomatsko sprejemam – se ustavim in diham.
Zavedam se, da sem tekom prakticiranja zavestnega sanjanja ozavestila veliko sanj in v nekaterih prevzela nadzor nad odvijanjem, torej sem s tem že pridobila nekaj vpliva.
Namesto samoumnevnega sprejemanja samozadovoljevanja v svojih sanjah, naredim samoodpuščanje na vsebino svojih sanj in samokorekcijo v smeri tega kar je najboljše za vse življenje. Kajti sanje so so-produkt zavestnega, podzavestnega, nezavednega in nadzavednega… in s samoodpuščanjem (vsebine) sanj povečujem odstotek zavestnega in zmanjšujem ali vsaj preprogramiram odstotek 'podzavestnega, nezavednega in nadzavednega'.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila samozadovoljevanje v sanjah in nadaljevanje samozadovoljevanja, ko sem se zbudila spolno vzburjena … čeprav nisem vedla na čem temelji moja vzburjenost ali pa sem se zavedala, da temelji na nečem kar sprejemam samo v sanjah, ne pa tudi v realnosti.
Ko opazim samozadovoljevanje v sanjah – se ustavim in diham. Ko opazim spolno vzburjenost v budnem stanju kot posledico sanjanja – se ustavim in diham.
Zavedam se, da so to oblike miselnega mastrubiranja, ki ne podpirajo samozavedanja fizičnega kot (mojega) bistva. Zavedam se, da bolečine / neprijetno počutje v mojem telesu po samozadovoljevanju nosijo sporočilo.
Namesto da miselno mastrubiranje prenašam v fizično realnost kot hitro sprostitev spolne energije s posledicami slabega počutja / bolečin v svojem telesu, spolno vzburjenje pomirim s pomočjo sprotnega in specifičnega samoodpuščanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar