PONIŽNOST : POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE)

1. ZBIRANJE INFORMACIJ O BESEDI

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Mislim, da je že dolgo nisem živela… zdaj hočem napisat, da sem večkrat živela inferiornost… čeprav je ta po pomenu spet daleč od ponižnosti. Ponižnost zelo avtomatično povezujem s ponižanostjo in jo tako vidim kot slabo, šibko…
Druga beseda, ki mi je prišla na pamet v povezavi s ponižnostjo je ugajanje – otroško ugajanje staršem. Spet nek drug pomen ponižnosti, ki jo omenjajo Destonijci…
Verjetno gre bolj skupaj s spoštovanjem, ki pa mi je tudi dokaj tuje… Vidim  kako mi tolče ven neka superiornost, ki je prej pri sebi nisem tako očitno opazila…

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

ponížnost -i ž (í) lastnost, značilnost ponižnega človeka: očetova ponižnost se mu upira; slabš. s svojo pasjo ponižnostjo ne boste nič dosegli / ekspr. od same ponižnosti je lezel vase

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.
- Po –nizkost
- Po-ni-z-kost

2. RAZISKAVA ZBRANIH INFORMACIJ O BESEDI

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

http://fran.si/iskanje?View=1&Query=skromen
http://fran.si/iskanje?View=1&Query=pohleven

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Kar konkreten odpor še vedno in precej negativnega naboja ji dajem. Jo povezujem s tem, da se podrejam drugim, pa nekaj mi tudi odpor ven tolče, ker sem to besedo največkrat slišala v cerkvi – v tem bogaboječem kontekstu….. ahaaaa

In ker mi je jasno, da imam še kar moteno percepcijo besede, grem pogledat če je na Eqafe kaj intervjujev na to temo. En mi precej fino obelodani ponižnost.

3. NOVA DEFINICIJA

Kreativno pisanje

Ponižnost = pozorno upoštevanje drugih iz katerega sledi razumevanje kje, kako in zakaj je nekdo tako in tak kot trenutno je + sprejemanje človeka takšnega kot trenutno je -- kot predpogoj za podporo njemu samemu.

Ponižnost = predpogoj za pravo avtoriteto in moč, za vodstvenost in usmerjanje.

Pisanje nove definicije

Ponižnost = pozorno upoštevanje človeka iz katerega sledi razumevanje kje, kako in zakaj je nekdo tako & tak kot trenutno je + sprejemanje človeka takšnega kot trenutno je -- kot predpogoj za podporo njemu samemu (in s tem hkrati sebi).

4. FIZIČNA/PRAKTIČNA DIMENZIJA NOVE DEFINICIJE

-Kako natančno na fizičnem nivoju skozi svoje telo izrazim ponižnost?

Sem bolj na miru, poslušam, introspektiram.

-Kako hodim, kadar hodim ponižno?

Pazljivo, upoštevam premikanje drugih in sem fleksibilna; ne jemljem prednosti.

-Kaj iz fizičnega sveta mi simbolizira ponižnost?
Male ptičke, kamen, nebo.

-Kako diham kadar diham v ponižnosti?
od sebe navzven – proti temu, ki ga upoštevam oz. navznoter, če upoštevam sebe.

-Kakšno glas (intonacijo) uporabljam kadar sem ponižna?
Točno takšnega kot ga drugi potrebuje da sliši zdrav razum – njemu specifičnega; včasih umirjenega, včasih vdrenega.

-Kaj počnem z rokami / nogami kadar izražam ponižnost?
Ne opletam kaj dosti. 

Nena lapli sco (ne govoriči zraven) 4

Odpustim si, da NISEM sprejela in si dopustila uvidet razlike med potrebno direkcijo in ukazovalnostjo. Beseda direkcija kliče po re-definiciji… V osnovi je razlika v tem, da je podporna direkcija drugemu podana iz izhodiščne točke stabilnosti + zavedanja o potrebnosti + vživljanja v kožo drugega + enakovrednosti v odnosu. Ukazovalnost pa v prvi vrsti bazira na podrejenosti in nadrejenosti (pri čemer lahko vloge tekom dogodka tudi preskakujejo, se izmenjujejo)  + zavedanja o potrebnosti usmerjanja drugega + nepotrpežljivosti / sebičnosti. Je nemirna, kaotična.

Ko sem preverila definicijo besede direkcija v slovarju, sem dojela, da to ni beseda, ki jo želim v tem primeru dejansko izrazit kot kontrast ukazovalnosti… Besedo direkcija sem uporabila, ker je del stalnega besedišča v angleščini znotraj skupine Desteni, v okviru katere sicer delam vso samo-odpuščanje in redefiniranje besed. V tejle situaciji pa bom namesto nje raje uporabila besedo USMERJANJE.

USMERJANJE : POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE)

1. ZBIRANJE INFORMACIJ O BESEDI

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Bolj ali manj sem se skozi vse življenje pustila usmerjat drugim: družini, okolici v kateri sem se v določenem obdobju izobraževala, toku dogodkov, svojemu predprogramiranemu umsko-zavestnemu sistemu…
Čeprav se na prvo žogo zdi, da sem kar nekaj odločitev / smeri izbrala suvereno, je že na drugi pogled jasno, da moje izbiranje skoraj nikoli ni temeljilo na resnični stabilnosti in resničnem samo-zaupanju. Večina življenja sem delovala v načinu ''kaj te jaz vem.. kako naj vem?!? -- če glej koliko variant je pri vsaki odločitvi – kako naj vem katera je prava/smiselna?!?'' – se pravi v načinu / vlogi žrtve in posledično je bila moja izbira v povezavi z usmerjanjem pogosto – pasivnost - prepuščanje toku, prepuščanje usmerjanja drugim.    

Zaradi česar posledično v večini tudi nisem zadovoljna z lastnim usmerjanjem drugih kadar je to potrebno – kot v primeru dementne babice in recimo učencev.

2011 sem odkrila Desteni, s čimer se mi je odprl cel svet informacij, potrditev, razlag… vpogled v lastno delovanje. Lahko rečem, da se je takrat zgodila prelomnica v samo-usmerjanju, hkrati pa se mi je odprlo tudi zavedanje o tem v kolikšni meri mi manjka samo-zaupanja pri usmerjanju… V sedanjosti se ne usmerjam tako učinkovito kot bi si želela in kot zmorem – in to bom popravila. Začenši z malenkostmi – ker se zavedam, da vsak trenutek šteje.  

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

usmérjati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, da dobi, ima kaj določeno smer
2. delati, da ima kaka dejavnost določeno vsebino

 3. delati, povzročati, da kdo misli, ravna na določen način

 4. povzročati zanimanje za določeno dejavnost

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.

> u-smer-ja-ti : v smer jaz-ti / v smer jaz tebi
> usmerja-ti : nekdo ali nekaj ti usmerja

2. RAZISKAVA ZBRANIH INFORMACIJ O BESEDI

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Besedi usmerjanje/usmerjati sami po sebi ne pripenjam nobenega energijskega naboja, kakor hitro ji dodam kontekst pa se situacija spremeni… ker vidim, da se tako sama kot ljudje na splošno ne usmerjamo zadostno po zdravi pameti. Hkrati mi je jasno, da dajanje negativnega naboja besedi usmerjanje pomeni motnjo (moje) pozornosti, ki jo lahko sicer porabim za potenciranje lastne učinkovitosti v usmerjanju.  

3. NOVA DEFINICIJA

Kreativno pisanje

Usmerjanje = kazanje smeri, načina

Usmerjanje = sprejemanje odločitev znotraj večjega ali manjšega izbora variacij + iskanje novih poti / načinov

Usmerjanje = merjenje sebe, lol

Pisanje nove definicije

Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:

-Fizični življenjski izraz

-Princip enakosti in enakovrednosti

-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti (kontrastnosti)

-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja

-Dodeljevanje omejene definicije besedi

Usmerjanje = aktivnost pri kateri usmerjevalec dela na tem, da nekaj dobi določeno/obdrži določeno smer in/ali vsebino oz. aktivnost pri kateri usmerjevalec povzroča zanimanje za določeno dejavnost in /ali povzroča, da nekdo razmišlja in/ali ravna na določen način

4. PREVERJANJE OPREDELITVE NOVE DEFINICIJE

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? X

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? √

-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni? √

5. FIZIČNA/PRAKTIČNA DIMENZIJA NOVE DEFINICIJE

-Kako natančno na fizičnem nivoju skozi svoje telo izrazim usmerjanje?
Dinamično – pustim, da se izrazi celotno telo in besedam (mislim) doda dimenzijo nazornosti.

-Kako hodim, kadar usmerjam?

Tako, da me drugi vidi / na tak način kot da bi počela to k čemu (se) usmerjam.

-Kaj iz fizičnega sveta mi simbolizira usmerjanje?

Smerokaz, Sunette – ker zavedno in specifično uporabljala vse svoje telo medtem ko deli informacije. 

-Kako diham kadar usmerjam?

Umirjeno do pospešeno – odvisno od tega k čemu usmerjam.

-Kakšno glas/intonacijo uporabljam kadar usmerjam?

Odločen in krati prijazen. Včasih šaljiv? – je to učinkovito ali ravno obratno? Potrpežljiv – ker vem, da pomaga. Po potrebi surov.

-Kaj počnem z rokami / nogami kadar usmerjam?

Uporabljam jih izdatno; kažem smer z rokami ''rišem''.

V primerih, ko napoči čas za usmerjanje/odločanje in nimam na voljo toliko informacij kot se mi zdi, da bi jih potrebovala za učinkovito usmerjanje, samo-zaupanje gradim/ohranjam s pomočjo načina v katerem obstajam kot usmerjanje/odločanje – mirna, učljiva, pozorna, pripravljena sprejet predloge in kritike drugih ter strpno argumentirat svoje odločitve.  

Kultura, kulturna identiteta – od besedne skice do študije v delih 6

Izhodiščni blog

POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE) IDENTITETA

1. Zbiranje informacij o besedi

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Ko sem pogledala definicijo besede identiteta, sem ugotovila, da jo precej enačim z besedo identifikacija… torej poistovetenjem, enačenjem.

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

identitéta  -e ž (ẹ̑) jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.

Eden-ti-te-ta

Eden-ti-teta

2. Raziskava zbranih informacij o besedi

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne‘ ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Fuuuf… ob branju definicije iz slovarja čutim negativni naboj… skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi… kaj pa so resnična dejstva? Nekaj kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo… Tale ''dejansko'' je precej majav… Kako naj za karkoli sploh rečemo, da je dejansko / resnično, ko pa nismo skoraj ničesar sposobni delit brez lastnih interpretacij, sodb, projekcij…

3. Nova definicija

Kreativno pisanje

Identiteta= skladnost, ujemanje informacij s posameznikovo definicijo realnosti… naaaaah

Identiteta= skladnost, ujemanje informacij s definicijo realnosti, ki je skupna večini – uf… večina je v blodnjah

Identiteta= skladnost, ujemanje informacij s fizično realnostjo? In že spet sem v mislih pri identifikaciji… z DNK… ampak ja – fizično = resnično dejstvo

Pisanje nove definicije

Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:

-Fizični življenjski izraz

-Princip enakosti in enakovrednosti

-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti (kontrastnosti)

-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja

-Dodeljevanje omejene definicije besedi

Identiteta = skladnost, ujemanje podatkov s fizično realnostjo, ki je (merljivo) skupna vsem ljudem

4. Preverjanje opredelitve nove definicije

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? NE

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? DA

-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni? DA

Kultura, kulturna identiteta – od besedne skice do študije v delih : 5

1.del  iz katerega so tudi spodnji trije odstavki

Na prvo žogo bi se celo lahko reklo, da je film The monuments man – na mestu… da je kulturna identiteta na mestu.

Ampak ko pogledam definicijo obeh besed, se vse skupaj precej zamaje...

kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja

identitéta  -e ž (ẹ̑) jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi

Vrednote človeške družbe niso v skladu s tem kar je najboljše za vse in ljudje z neskončno lahkoto pozabljamo na univerzalno fizično resničnost/dejstva in se utapljamo v lastnih miselnih ''realnostih'' – vsak ima svojo ''resničnost'', svoja ''dejstva''…

POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE) KULTURA

 1. Zbiranje informacij o besedi

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Najprej (before DE) sem imela do kulture precej pozitiven odnos s pridihom spoštovanja in manjvrednosti, nato se je v meni zgodil preobrat in sem do kulture začutila odpor in prezir.

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.

Kult-ura

kúlt  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje

úra  -e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut

2. Raziskava zbranih informacij o besedi

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne' ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Opažam, da tekom pisanja te redefinicije kulturo - besedo kultura še vedno definiram kot negativno in slabo in le izjemoma kulturno-umetniške dogodke (v lokalnem okolju) kot sprejemljive oz. praktično efektivne.

Ob pogledu na definicijo iz slovarja se mi začnejo porajat negativni občutki, ker so človekovi ''dosežki'' glede na njegov potencial komaj omembe vredni in ker so človeške vrednote sprevržene / ponarejene.

Besedo kult dojemam kot nekaj nepotrebnega – prav tako kot religijo; obe besedi vidim kot delno negativni, ker si ne znam predstavljat kakšen napor bo še potreben, da bodo ljudje uvideli, da nasprotujeta življenju. Tudi besedo ura definiram kot negativno – ker mi je prva asociacija ''prehitro teče''.

3. Nova definicija

Kreativno pisanje

…V zavedanju da negativno definiranje besede kultura ne bo spremenilo stanj vezanih na kulturo, ki ne podpirajo življenja…

Kultura = lokalna natura kot značaj, omejevanje na manjše ali večje zemljepisno področje, poveličevanje določenih specifik materialnega in idejnega sveta

Kultura = tudi tradicija + običaji

Kultura = pogojena tudi z geografskimi področji (včasih začrtanimi na podlagi dejanskih fizičnih ovir), v novejših časih vse bolj z navideznimi

Pisanje nove definicije

Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:

-Fizični življenjski izraz

-Princip enakosti in enakovrednosti

-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti (kontrastnosti)

-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja

-Dodeljevanje omejene definicije besedi

Kultura = rezultat nekega vzorčnega delovanja (ustvarjanja + uničevanja) skupine ljudi –

omejene na večje ali manjše geografsko področje in krajše ali daljše časovno obdobje.   

4. Preverjanje opredelitve nove definicije

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? NE

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? DA

-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni? DA

V naslednjem blogu sledi še redefinicija besede identiteta. 

[Bolečine nad lopatico / ] Samoomejevanje skozi MEDLOST

V sledečem tekstu bom besedo obdelala po principu postopka za ponovno opredelitev besed (redefiniranje besed)

1. ZBIRANJE INFORMACIJ O BESEDI

Kako sem živela to besedo do zdaj?

Prva asociacija na lastno medlost je spomin iz delavnice Spremenjenih stanj zavesti. Igrali smo vloge; eden izmed organizatorjev je nastopal v vlogi matere, ki ravnokar rojeva, jaz pa sem bila pozvana naj pomagam pri ''rojstvu''. Situacijo sem sodila kot precej trapasto, zato sem se obotavljala. Ko pa sem vendarle izustila tisti ''potisni'', je bil tako tih, šibek, rahel, z ironičnim nabojem, da sem se ustrašila sama sebe…

Medlost vidim kot posledico zatiranja samo-izražanja, ki se je s strani skrbnikov/družine začelo v mojem otroštvu, nadaljevalo v šolah in ki sem ga kasneje prevzela in izvajala sama nad sabo…

Najbolj me obremenjuje moja medlost v povezavi z mojim ne-udejstvovanjem kot pripadnico Desteni.

Zapisala sem, da je to kar me teži približno zadnji mesec - medlost. Ko sem iskala še druge besede, ki bi opisale to čudno vzdušje, ki me vozi, sem našla še besedo prhkost/trhlost. Medlost & prhkost kot nasprotje čvrstosti & sočnosti – življenju.

Definicija iz slovarja

medleti -im [med in m*d] nedov., tudi medli (e i) knjiž.

1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin

2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo

3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele

4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema

5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti

6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej

Zven besede

(angleško: lost = izgubljen, loss = izguba)

Med-lost – kot mad lost / nora izguba

Med-lost – kot izguba medu, ki mi simbolizira obilje

Med-lost – kot izguba tistega kar je 'med', kar drži delce v neki strukturi

2. RAZISKAVA ZBRANIH INFORMACIJ O BESEDI

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

Oja… besedo skoraj v vsakem pogledu definiram kot slabo/negativno/napačno. Ker mi simbolizira usihanje življenja, pomanjkanje volje do življenja, usihanja samo-izražanja, zmago zatiranja.
Medlost definiram pozitivno samo v primeru medlenja umsko-zavestnega sistema –- kot nasprotja zdravorazumskemu / praktičnemu / vse-upoštevajočemu razmišljanju.

In ob uporabi/doživljanju besede se počutim – daj bi rekla grozno – ampak groza je stanje intenzivnosti -- počutim se medlo, mlačno – razvrednoteno.

3. NOVA DEFINICIJA

Kreativno pisanje

Medlost je ''nora izguba'' zdravega razuma, je jeben nič… še huje – je zavlačevanje. Ni še konec, je neka komaj tleča prisotnost, ki zavzema prostor življenjski intenzivnosti, gibanju, akciji.

Pisanje nove definicije

Medlost = obstajanje v neaktivnosti, šibkosti, brezvoljnosti, v zmanjšanem obsegu fizičnega gibanja; prisotna je le pri človeški vrsti kot posledica prevlade umsko-zavestnega sistema nad fizičnim in zdravorazumskim samo-izražanjem (lahko je kratkotrajna ali dolgotrajna) 

4. PREVERJANJE OPREDELITVE NOVE DEFINICIJE

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? Hm… samo kadar si jo vzamem osebno?

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno?

-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni?

Na tem mestu bi rada vašo perspektivo Hilda, Blaž in Valentin.

Mimogrede bolečina je v zadnjih dneh izginila… 

Politika / odraz mojih sodb o politiki v meni (in v nas)

Ta objava bazira na prejšnji:

Politika / moje ''napihovanje in blodnje''

''Prva asociacija, ki jo dobim na besedo politika je –nakladanje-.''

Pravkar sem se znašla v situaciji, kjer sem namesto res preprostega odgovora zadevo začela zapletat in ji dodajat čustva tesnobe, razdraženosti, prezira, obžalovanja oz. enostavno povedano – sem nakladala in zganjala umetno dramo; kar je naslednja stvar zaradi katere obsojam politiko.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko soditi kot nakladanje (prazne obljube), izumetničenost in nepotrebno dramatiziranje in hkrati si odpustim, da sem si vse našteto dovolila uporabljati tudi sama.

Ko opazim, da sodim politiko z določenimi besedami – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da moje sodbe politike ne bodo spremenile v bolj praktično-uporabno in zdravorazumsko in so torej brezpredmetne.  Zavedam se, da je dvolično, da od drugih in od politike pričakujem takšno obnašanje, ki ga sama ne prakticiram.

Zavezujem se, da bom prenehala kazat s prstom na politiko in jo povezovat z nakladanjem, dramatiziranjem, izumetničenostjo in podobnim v spremstvu navala (potlačenih) čustev. Zavezujem se, da bom sodbe, ki jih projiciram navzven v politiko zaustavila takoj ko se jih zavem in namesto nesmiselnega napihovanja sodb čas raje porabila za iskanje izvora sodb v sebi in njihovo odpravo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z dolgčasom in si hkrati zamišljati sejo na kateri udeleženci drnjuhajo.

Ko opazim, da politiko povezujem z dolgčasom in specifično podobo zaspancev v parlamentu – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da je zelo enostavno politiko označiti kot dolgočasno in se s tem izgovorom distancirati od nje, da pa je veliko bolj smiselno čeprav naporno politiko spoznati – zaradi tega, da jo lahko sousmerjamo v princip delovanja, ki bo enakovredno najboljši za vse.

Zavezujem se, da bom politiko nehala soditi kot dolgočasno in bom raje resnično poslušala kar ima za povedat z namenom da bolje spoznam njen način delovanja in da jo pomagam premaknit na bolj zdravorazumsko tirnico.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z ''izmikajočim'' se stavkom: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,'' ki ga večkrat izgovarja posameznik.

Ko opažam, da sodim politiko in politike kot izmikajoče se in skrivnostne/netransparentne – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da vsak človek nosi odgovornost in posledice za svoje izrečene besede; če zavzema položaj zastopnika neke skupine ljudi, pa so njegove izjave še toliko bolj na udaru. Zraven tega je smiselno, da se najprej posvetuje s skupino, preden govori v njenem imenu.

Zavezujem se, da bom nehala soditi politike kot izmikajoče se, kadar - največkrat pod pritiskom gruče zagnanih novinarjev- izjavijo: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,''… in da bom nehala iskati / čakati na to izjavo in jo označevati za pomembnejšo od ostalih izjav politikov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko povezovati in definirati s smrtno resnimi izrazi na kamnitih obrazih.

Ko opazim da preziram ali se norčujem iz resnih togih obrazov politikov – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da so politiki nenehno pod pritiskom in drobnogledom javnosti in da v takem stanju tudi sama nisem sproščena, ampak večkrat zategnjena / zmrznjena.

Zavezujem se, da se bom namesto preziranja, norčevanja, sojenja politikov kot smrtno resnih kamnit obrazov svoj čas raje posvečala lastnemu delovanju pod pritiskom in drobnogledom javnosti in se v takšnih trenutkih usmerjala s pomočjo diha.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iz svojega okolja prevzeti vzorce sojenja politike kot negativne in neučinkovite; hkrati si odpustim, da sem prekopirala vzorec ''volitve so zaradi klavrne izbire tako ali tako nesmiselne''.

Ko opazim, da sodim politiko kot negativno in neučinkovito ter volitve kot klavrne – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da po vzoru svoje okolice iščem kar je negativnega in neučinkovitega v politiki, pozitivne in učinkovite prijeme politike, ki jih je sicer v zadnjem času resda manj, pa zlahka spregledam. Že zaradi tega, ker si nisem dopustila verjet, da je politika sploh lahko praktična in učinkovita ter da lahko nastopa kot enakovredna podpora za vsakogar.

Zavezujem se, da bom sproti odstranjevala negativne sodbe o politiki in bom raje delala na usmerjanju sebe, da bom s časoma lahko učinkovitejše usmerjala tudi druge in tako prispevala svoj delček k izboljšanju razmer v politiki.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila avtomatično obsojati poteze politike in vlade in sodelovati v  gibanju kazanja na vlado in politiko kot vedno in povsod aktualnih dežurnih krivcev, ki jih vsi vneto uporabljamo za preusmeritve pozornosti od lastne, posameznikove odgovornosti.

Ko opazim, da uporabljam kritiziranje politike in vlade avtomatsko in kot preusmeritev pozornosti iz lastne ne/odgovornosti – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da vsesplošno obtoževanje vlade in politike ter čustveno nabito blebetanje na temo vse povprek ne bo izboljšalo trenutnega stanja v politiki in v  vladi.

Zavezujem se, da ne bom več sodelovala v  čustveno nabitem vsesplošnem obsojanju politike in vlade, ampak bom o njiju raje debatirala v stabilnem tonu in zainteresiranim in ''prizadetim'' pojasnjevala praktične rešitve, ki so v obliki idej že na voljo. Govorim o univerzalnem temeljnem dohodku, zagotovljenem življenjskem dohodku – ki je naprednejša oblika od UTD, o neposredni demokraciji, o lokalni samooskrbi, o podržavljanju naravnih virov in delitvi teh itd…

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila videti politike kot urejanja družbenih razmer in da sem sprejela in si dopustila politiko definirati predvsem kot boj za oblast.

Ko opazim, da definiram politiko predvsem kot boj za oblast in ignoriram njeno funkcijo urejanja družbenih razmer – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da se s takšnim načinom gledanja omejujem in si onemogočam dejansko razumevanje politike, kakor tudi njeno sousmerjanje.

Zavezujem se, da bom prenehala izpostavljat samo negativne vidike politike – kot je na primer boj za oblast – in da bom svojo pozornost raje usmerjala na plodne točke znotraj politike in jih poskušala potencirat – npr. s pomočjo bloganja in debat.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila uvidet, da sem sogodgovorna za premike v politiki – kakor je soodgovoren vsak posameznik, saj smo mi tisti, ki izbiramo svoje zastopnike ali puščamo izbiro drugim, smo tisti ki predlagamo in vztrajamo pri zdravorazumskih predlogih ali pa molčimo v občutku nemoči…

Ko opazim, da se otepam svoje politične soodgovornosti in debat o politiki – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da so spremembe proti enakovrednosti življenjskega pomena za vse ljudi.

Zavezujem se, da ne bom več ignorirala svoje politične soodgovornosti in da bom vsaj poskušala ljudem predstavit politične rešitve, ki so na voljo.

Kot že omenjano podpiram: univerzalni temeljni dohodek, zagotovljen življenjski dohodek – ki je naprednejša oblika od UTD, neposredno demokracijo, lokalno samooskrbo, podržavljanje naravnih virov in enakovredno delitev teh med državljane.
V tej smeri deluje tudi dokaj sveža stranka po imenu Solidarnost, zato smo se jo odločili s skupino kolegov podpret.

Politika / moje ''napihovanje in blodnje''

Prva asociacija, ki jo dobim na besedo politika je –nakladanje-. Zakaj? Zato ker leto za letom poslušam obljube različnih političnih strank / poslancev / ministrov / predsednikov in podobnih, ki ostajajo neizpolnjene. V glavnem prazno besedičenje.

Naslednji asociaciji sta –drama- in –izumetničenost-. Vsi ti čustveni prepiri in prisiljeni nasmehi…

Potem pomislim še na še dolgčas in pojavi se mi precej specifična podoba podobna tej

In na izmikajoči se stavek ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,'' ki ga večkrat izgovarja posameznik.

Mh – še smrtno resni izrazi na (kamnitih) obrazih.

Ja, politiki dajem v vseh naštetih alinejah brez izjeme negativen predznak. In v istem dihu povem, da se nikoli nisem udeležila volitev. Imela sem sicer kratko obdobje, ko sem namerno posvečala pozornost političnim kandidatom, ampak se mi je izbira zdela tako klavrna, da nazadnje nisem izkoristila volilne pravice…

Moj negativni odnos do politike je v veliki meri zrasel na podlagi bolj ali manj konstantnega kritiziranja politike in politikov v bistvu od vsakogar, ki se je te teme lotil; zraven so zajeti tudi mediji. Seveda – kdo pa je primernejši za krivit kot politika in vlada… Sploh se ne rabiš poglabljat v problem in ga proučevat, ampak preprosto rečeš – kriva je politika! In potem jamraš in se zgražaš naprej – v prazno – enostavno zaradi tega, ker posplošuješ, ker ne nagovarjaš tistega, ki ga kritiziraš, na tak način pa ni mogoče ničesar rešiti. Počneš to kar v bistvu kritiziraš – prazne besede, brez efekta.

Preden se lotim samo-iskrene analize zgoraj napisanega, si poglejmo še relativno nevtralno definicijo politike po SSKJ.

             politika -e ž (i)

1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih

organov

2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov

medsebojni odnos v boju za oblast

3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami

4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem

Področju (gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti

poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika

kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in

odločanje: izvajanje začrtane politike)

5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam

Besedna zveza, ki me je najbolj premaknila v definicijah se glasi ''boj za oblast''.  Politične stranke si jo večkrat privoščijo za prioriteto in pozabijo, da bi jim morala biti prioriteta delovanje v korist celotne družbe.

  

Takole – za začetek sem izpisala svoje ''napihovanje in blodnje'' na temo politika,  v naslednjem blogu sledi samo-iskreno redefiniranje politike. Navsezadnje je politika odraz nas vseh kot skupine posameznikov in je posledica naše aktivnosti in/ali naše pasivnosti ali povedano drugače – vsak je soodgovoren za premike v politiki. Zato se mi zdi pomembno, da si končno razčistim ta pojem in ga oklestim negativnega polarnega naboja, ki sem ga skozi leta po liniji najmanjšega odpora nakopičila okoli besede politika.

Preveri, uporabi, podpri (se):

- Desteni I Process Lite - za spoznavanje sebe

- Desteni I Process - za realiziranje sebe

- Eqafe - produkti za lastno izpopolnjevanje

- Desteni - v imenu enosti in enakovrednosti

- Zagotovljen življenjski prihodek (LIG)

- Enakovredni denarni sistem (EMS)

Opredelitev besede EGO / Wikipedija + Freud + izpeljanke v slovarju - 2. del

Wikipedija

"Ego" is a Latin word meaning "I", which derives from the Greek word "Εγώ (Ego)" meaning "I", often used in English to mean the "self", "identity" or other related concepts.

·         Ego, one of the three constructs in Sigmund Freud's structural model of the psyche

·         Ego (religion), as defined in various religions in relationship to self, soul etc.

·         Ego (spirituality), the "self", "self-concept", "false self", "conceptual identity", or identification with individual existence

Freudove opredelitve ega

3. ideja: OSEBNOSTNE STRUKTURE: ID, EGO IN SUPEREGO

ID ali ONO je Freud poimenoval človekove primarne nagone (biološki: po hrani, vodi, izogibanju bolečini, seksualnosti, tudi agresivnosti – boj za preživetje). Id je rezervoar energije za doživljanje in vedenje. Ne ve in se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, le išče zadovoljitev svojih nagonov tu in zdaj - deluje po načelu ugodja. Delovanje ida v vsakdanjem življenju doživljamo kot vzgibe, ki jih ne moremo nadzorovati in obvladovati.  Id je nezaveden proces.

EGO ali JAZ se začne razvijati, ko se nagonom prvič postavijo na pot zahteve in omejitve okolja. Sprva se razvija iz potlačevanja idovih nagonov, kasneje skozi različne identifikacije. Ego je usmerjen k zaznavanju in upoštevanju realnega sveta -  deluje po načelu realnosti. Je posrednik med idovimi nagoni in zunanjim svetom in je večinoma zavesten (nezavedni del ega so npr. obrambni mehanizmi). Ego vso energijo za svoje delovanje črpa iz ida. Načelo ugodja pri zadovoljevanju potreb se začne z razvojem ega podrejati načelu realnosti. To ne pomeni, da človek neha iskati ugodje in sprostitev napetosti, vendar zdaj to počne na socializirane načine: zagotavlja toliko zadovoljitev nagonov in na takšne načine, kot to dopušča socialna realnost.

SUPEREGO ali NADJAZ se začne razvijati zadnji, iz ega (okrog 3. leta), ko začno starši in drugi ljudje otroka učiti, kaj lahko in kaj ne sme, kaj je prav in kaj narobe. Te zapovedi in prepovedi okolja, družbene norme, moralna pravila, se strukturirajo v superego. S tem družbena (zunanja) kontrola vedenja preide v notranjo. Superego je torej ponotranjeni etični kodeks: vsebuje kriterije za to, kaj je dobro/slabo, sprejemljivo/nesprejemljivo. Če jih kršimo, nam pošlje občutke krivde in slabe vesti. Vključuje ego-ideal: idealizirano podobo o sebi, kakršen bi rad bil. Superego je deloma zavesten, deloma nezaveden, npr. veliko nevrotičnih vedenj lahko izvira iz nezavednih občutkov krivde: potreba po žrtvovanju, pretirano razvajanje otrok, nevrotični altruizem, samodestruktivno vedenje ...

Lahko bi rekli, da je id popolnoma nemoralen, ego se trudi biti moralen, superego pa je pretirano moralen, pogosto. Niti id niti superego nista v stiku z realnostjo. Id stremi k prijetnemu, zahteva zadovoljitev “tu in zdaj”, superego pa stremi k idealnemu, zahteva popolnost. Konfliktnost obstaja zlasti med idom in superegom, ego pa ima funkcijo reševanja teh konfliktov. Odloča, kateri impulzi bodo zadovoljeni, kdaj, kje, kako, da bosta oba zadovoljna. Konflikti in njihovo razreševanje oz. preseganje imajo tudi pozitivno funkcijo: so gonilo osebnostnega razvoja.

(OPOMBA: Strukture so samo metafore za določene duševne procese, opisna oznaka za specifične oblike vedenja in doživljanja.)

Izpeljanke iz besede ego po slovarju ASP32

            egocentričen tudi egocentričen -čna -o prid. (e; e) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben

            egocentričnost tudi egocentričnost -i ž (e; e) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz

egocentrizem -zma m (i) težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok

egoist -a m (i) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist

egoističen -čna -o prid. (i) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev

egoistično prisl.: egoistično vzgojeni otroci

egotizem -zma m (i) knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije

Povzetek:

Ego kot jaz, sam, identiteta.

Ego kot iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.

Izpeljanke iz besede ego vsebujejo negativen (čustveni) naboj v smislu, da odbijanja, omejevanja, nevarnosti, pretiravanja.

Prav – recimo da je ego iskalec ravnotežja med (posameznikovimi) nezavednimi nagoni in družbeno dogovorjeno realnostjo.
Ego torej sprejema sebe kot to razmerje in skuša to razmerje ohraniti v ravnotežju.
Pa se tudi ego sprašuje o svojih nezavednih nagonih, jih skuša ozavestiti in konstruktivno usmeriti?

Pa se ego sprašuje o tem ali je družbeno dogovorjena realnost dejansko/praktično  najboljša za vse in s tem hkrati za posameznika?

Se nadaljuje…

EGO / REDEFINICIJA BESEDE - 1.del

V komunikaciji s FB prijateljem sem uporabila izraz ego-manipulacija, s čimer sem mislila na egoizem, kar njemu ni bilo takoj razvidno in mi je med drugim odpisal "EGO" si ti in tvoje zavedanje sebe kar seveda ni nič spornega.

Dojela sem, da imava različni opredelitvi besede ego in se odločila za redefinicijo z namenom lažje komunikacije z drugimi.

REDEFINICIJA BESEDE EGO

1. Trenutna opredelitev  besede

Besedo ego enačim z besedo sebičnost – upoštevanje samo/predvsem svojih koristi in s tem ločevanje od drugih.

2. Definicija v slovarju

            ego m neskl. (e) knjiž.

posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego

Fajn… dodatni pojmi, ki jih utegne posameznik interpretirat po svoje: zavest, subjekt, doživljanje.

            zavest -i ž (e)

1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po

polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti (ostale definicije si lahko pogledate sami)

            subjekt -a m (e)

1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje

2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva

(dodatke k definicijam si lahko pogledate sami)

            doživljati -am nedov. (i)

1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa

(ostale informacije si lahko v SSKJ pogledate sami)

3. Izgovorjava besede (kateri zvoki so vsebovani znotraj besede)?

Egg-go. Egg-0. Kot nič od jajca – simbola rojstva.

4. Prepoznavanje energetskega naboja, ki sem ga pripela besedi

Ekstremno negativen

5. Kreativno pisanje

Ego = posameznik +zavest + subjekt + doživljanje

vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote + sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj + kdor čuti, misli, deluje, kdor odloča, pomembno vpliva + v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa

6. Pisanje definicije

Ego = navidezno ločevanje enosti fizičnega skozi omejevanje znotraj samosvojih, skritih (ponavljajočih se) misli in čustev.

7. Praktična kontrola

Je polarnost v definiciji, ki sem jo pripisala besedi? Ne

Lahko stojim za to opredelitvijo besede večno? Khm…

Dozdeva se mi, da sem si dolžna še nekaj pojasnil glede besede EGO.

Zato bom v nadaljnjih objavah preverila:

- Wikipedijo,

- Freudovo opredelitev,

- izpeljanke iz besede ego in definicije teh besed,

- http://desteni.org/ search: ego,

- videe z Desteni seznamov, 

- svoje prejšnje objave…

…Bernardovo definicijo?