Ne/sprejemanje nasvetov s strani mame

Po eni strani se počutim takole:

Autor: Andrew Gable

…ampak se zavedam, da sem sama tista, ki drži 'nastavljene roke' / ne spustim negativne in pozitivne energije nasvetov…

Mami sem že večkrat povedala, da me s svojimi intonacijsko-dramatično začinjenimi nasveti (kako se naj oblečem, kako naj jem, kje naj parkiram…) mori, ker se počutim kot da me ima za nesposobno, nesamostojno. Če jih brez zdravo razumske selekcije upoštevam, se počutim oteženo… če intonacijsko-dramatično odreagiram nazaj, se prav tako počutim oteženo, ker s tem užalim mamo, če jih navzven ignoriram, se v meni nabira notranji govor in posledično jeza, mama pa je kljub temu užaljena…

Edina rešitev na obzorju je predelava vsakega posameznega maminega nasveta posebej – v danem trenutku. Tukaj se začne razvozlavat… pri razvozlavanju posameznega vozla v danem trenutku. In če bom naju z mamo na učinkovit način usmerjala k razvozlavanju posameznih vozlov, bova nehali ustvarjat nove vozle – mamine bolj ali manj nepotrebne nasvete in moje bolj ali manj nepotrebne čustvene in miselne reakcije na njih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da me ima mama za nesposobno in nesamostojno in da mi zato deli nasvete; znotraj tega si odpustim, da sem ji očitala, da me mori.

Ko opazim, da obstajam kot opisan vzorec – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da mama vsem rada deli nasvete 'z dobrimi nameni'… in da si v bistvu morim sama s svojimi reakcijami na njene nasvete.

Zavezujem se, da ne bom več pričakovala od mame, da mi neha delit nasvete, ampak bom raje nehala čustveno reagirat na njih.

Kar se tiče nasvetov glede oblačenja, sem ji že povedala, da ni v mojem telesu, da ne ve kako jaz občutim temperaturo, zato njeni nasveti glede oblačil niso najbolj na mestu. Zraven tega sem jaz precej občutljiva na mrzlo, ona pa je v menopavzi, ki vključuje vročinske vale v njenem telesu.
Če bo potrebno, bom odgovor spet ponavljala… ampak šele potem, ko sem bom stabilizirala z dihom – da bom sposobna uporabit komunikacijo brez čustvenih priponk, ki mi jih po navadi sproži to ponavljanje in mamina dramatična intonacija.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila reagirat, kadar mi je mama dajala nasvete glede tega kaj, koliko in kdaj naj jem.

Ko opazim, da padam v opisano reakcijo – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da reagiram zaradi dveh razlogov: ali ker vem, da jem preveč / nezdravo / ob neprimerni uri ali pa ker obsojam mamo, da mi daje nasvete, ki se jih sama ni sposobna držat.

Zavezujem se, da bom sproti samoiskreno pogledala ozadje vsake reakcije v povezavi z maminimi nasveti glede hrane in bom zadihala preden bi se utegnila odrezavo/napadalno odzvat.

Parkiranje. Povedala sem ji že, da me v situaciji ko iščem parkirni prostor in ona nenadoma vzklikne – tu imaš prosto / tu parkiraj – to zmede in zmoti. Povedala sem ji, da naj parkira kjer želi takrat ko vozi sama. Da znam poiskat parkirni prostor…
Njene parkirne nasvete ji je za enkrat uspelo umiriti. V primeru, da se situacija ponovi, ji bom svojo reakcijo na njene nenadne vzklike razložila še bolj podrobno: ko nepričakovano spustiš tak dramatičen glas, me stisne tesnoba, zato me pusti, da v miru parkiram.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da v situaciji, ko mi mama daje nasvete, ki se mi zdijo nepotrebni ne moreva doseči sporazuma – klub temu, da pa sem dopuščala možnost:

- lastne 'izgube': ''če jih [nasvete] brez zdravo razumske selekcije upoštevam, se počutim oteženo…''

- izgube na obeh straneh: ''če intonacijsko-dramatično odreagiram nazaj, se prav tako počutim oteženo, ker s tem užalim mamo, če jih navzven ignoriram, se v meni nabira notranji govor in posledično jeza, mama pa je kljub temu užaljena…''.

Vidim, realiziram, razumem, da sem namerno omejevala svoje možnosti odziva, zato, da sem lahko nemoteno obstajala v negativni energiji, katere moto je bil 'kakorkoli naredim, ni v redu / bo ena izmed naju izključena, zato je tako vseeno…'. Kako naj se torej odzovem, kadar se mi mamini nasveti zdijo nepotrebni - tako, da ji ne bom odprla vrat v užaljenost? – V tistem trenutku sem po navadi ogorčena, najraje bi z besedami in grobo tonaliteto udarila nazaj.
Ni druge - osredotočim se na dihanje. Če imam možnost naredim par korakov. Si nasvet v mislih ponovno odvrtim. Preverim če ga definiram kot nepotrebnega z namenom, da se mi ne bi bilo potrebno soočiti s kakšno zadevo. Če se mi še vedno ne zdi na mestu, mami z umirjeno intonacijo povem, da ne razumem zakaj mi 'to' pravi; pri tem 'to' natančno ponovim za njo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila prepričanje, da kadar užalim mamo / kadar mama postane užaljena, situacije nisem speljala po svojih najboljših močeh.

Ko opazim, da zapadam v opisan vzorec – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da se lahko potrudim po svojih najboljših močeh, pa bo mama še kljub temu uporabila program užaljenost – če se bo tako odločila. Zavedam se, da ne morem kontrolirat te njene odločitve.

Namesto da se obsojam, ker sem užalila mamo – tudi kadar sem bila pozorna in samoiskrena, mami raje dopustim, da prevzame odgovornost za svojo reakcijo užaljenosti in je ne podpiram/stopnjujem še s samo-obsojanjem…

Preveri, uporabi, podpri (se):

- univerzalni temeljni dohodek (UTD)   

- enakovredni denarni sistem  

- Desteni I Process Lite - za spoznavanje sebe

- Desteni I Process - za realiziranje sebe
- Eqafe - produkti za lastno izpopolnjevanje
- Desteni - sodeluj v enosti in enakovrednosti