INTUICIJA : povzetki relevantnih intervjujev 2

Izvorni blog

-          Sanjanje operira na podoben način kot intuicija, ampak na drugem nivoju; predstavlja ''intuicijo zavesti'' .

-          Povzetek prejšnjega dela -- Intuicija torej obstaja v dveh primarnih kontekstih:

·         imamo ljudi, ki niso razvili tesnejšega odnosa s svojim čustvenim telesom in so nagnjeni bolj k mentalnemu in fizičnemu, posledično pa imajo večji dostop do podzavestnega in nezavednega uma… drugih v svoji okolici 

·         in imamo ljudi, ki so običajno oz. bolj nagnjeni k čustvovanju, ampak v prepričanju, da so intuitivni gradijo intuitivno osebnost / karakter.

-          Sanjanje se je pojavilo v teku evolucije, ko smo začeli ljudje razvijat tesnejši odnos z umom in v bistvu nastopa kot motnja, ki preprečuje učinkovito komunikacijo s fizičnim telesom v času počitka.

-          Sanjanje je domena, ki je bila v fizičnem telesu najprej locirana nad ušesi, potem pa so jo zaradi širitev in kompleksnosti, ki se je razvila skozi čas premaknili v prsni predelu na zadnji strani.

-          Sanjanje služi regeneriranju umsko-zavestnega sistema.

-          Dokler je obstajala kolektivna zavest, je posameznikova zavest vsebine za sanje črpala iz nje in jih prilagodila / naredila osebne, z namenom da je potencirala tiste energije, ki so bile v tekočem obdobju posameznika najbolj izrazite.

-          Po koncu kolektivne zavesti in po koncu konstrukta duš se je zgodila preusmeritev navznoter; sanje tako odražajo umsko-zavestni sistem sanjača osebno.

-          Z njimi si lahko pomagamo tako, da se osredotočimo na energijo, ki jo doživljamo tekom sanjanja (scene in ljudi zanemarimo). Kajti tudi sanje nastopajo kot sprostitev in hkrati nadgradnja akumulirane energije preteklih 3-4 dni do 3-4 tednov.  Ko prepoznamo energijo, lahko preko nje dostopamo do osebnosti, ki jo sprocesiramo skozi samo-iskreno izpisovanje, samo-odpuščanje in samo-korekcijo.

Natančnejše informacije so v samem intervjuju, razširjena tema je dostopna na Desteni forumu. 

Še pogled v slovar:

intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa – s tem delom se strinjam; ampak ta del, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, – pa se mi ne zdi ravno na mestu… glede na to, da imamo podzavestni in nezavedni um… skozi katera razčlenjujemo in procesiramo zadeve, pa se tega sploh ne zavedamo.

Neposredno dojemanje zame pomeni tudi, da zadev ne interpretiramo kozi filtre svojih misli in skozi filtre svojih čustev, ampak jih vidimo takšne kot so. Ampak kako naj vidimo neposredno, dokler ne izbrskamo podzavestnih in nezavednih vzorcev s katerimi si miselno-čustvene filtre ustvarjamo / sprejemamo iz okolice…

Sama si čistim filtre takole: DIP PRO
Začetnikom priporočam krajšo & brezplačno verzijo najboljšega darila, ki si ga lahko podarite - DIP LITE.

INTUICIJA : povzetki relevantnih intervjujev 1

Na tedenskem slovenskem Desteni klepetu smo odprli temo o intuiciji. Skozi pogovor se nekako nismo mogli povsem zediniti ali je intuicija nekaj praktično uporabnega ali obstaja kot motnja (je domena Umsko-zavestnega sistema).

Sama sem intuicijo začela raziskovat par let nazaj, ker se mi je zdela zanimiva tematika. Sposodila sem si knjigo, si delala natančne izpiske, primerjala z ostalimi informacijami. Ampak v nekem trenutku sem dobila občutek, da je stvar konkretno NEzanesljiva oz. odvisna od človekovih prepričanj / fokusa; v smislu kdor (podzavestno) išče – ta najde. Zaradi tega sem takrat raziskovanje opustila.

Po omenjanem klepetu pa sem postala radovedna, koliko so bila moja dognanja glede intuicije validna in tako sem se odločila preverit zadevo še z Destonijske perspektive. Navsezadnje še vedno obstaja možnost, da je v definicijo intuicije všteta tudi neposredna komunikacija s telesom. Da vidimo.

Začetki:

-          Ko se je obstoj začel razvijat (v smislu iz obstoja v danem trenutku+kraju proti vedno večji ločenosti), so mlada bitja začela bolj senzibilno dojemat povečevanje energije: npr. ko so se pridružila debati so zaznala, da nekaj ne štima in malo kasneje je vznikni konflikt… so npr. zaznala  neudobje v bližini kakega vodje svoje rase in kasneje se je izkazalo, da je ta bil zaskrbljen…

-          Ampak ti primeri niso bili napovedi bližnje prihodnosti, ampak samo zaznave energijskih dinamik v nekem okolju.

-          Mladi pa so jih lažje zaznavali, ker sami še niso bili tako integrirani v energijska doživetja. Bolj so postajali integrirani, bolj so se začeli ukvarjat s internim doživljanjem in senzibilnost je upadla.

  

Ljudje:

-          Smo do nedavnega bili povezani skozi kolektivno zavest / kolektivno nezavedno in smo preko tega tudi bolj občutljivo zaznavali premike v bližnjih.

-          Ljudje smo imeli to intuitivno sposobnost kadar naša čustvena telesa niso bila prekomerno definirana. -- Obstajali so ljudje, ki niso bili toliko občutljivi na lastna čustva in so zato lažje zaznavali potek energije v  zunanjih dogodkih, ki so že tekli.

-          To ni nekaj kar bi poveličevali… Ampak če človek že razvije to sposobnost, bi jo naj uporabljal v smislu preprečevanja akumuliranja nesmislov, ki vodijo v manifestacijo (bolečih / neugodnih…) posledic.

-          Danes, ko kolektivna zavest več ne obstaja, se intuicija nanaša bolj na lastne strahove, skrbi, nesigurnosti…

-          Intuicija lahko hitro postane osebna religija / prepričanje… ''Intuitivni'' ljudje pogosto zaradi svojih prepričanj manifestirajo to kar ''intuitivno'' občutijo in potem jim je ta manifestacija potrdilo, da je bila njihova intuicija validna…

-          Kako praktično raziskovat intuicijo in si preprečit da bi postala osebna religija? Pogledaš katero energijo doživljaš med intuitivno izkušnjo. (Od tu naprej pa že znamo…)

-          ''Ne-intuitivni'' to nabrano energijo sproščajo sproti skozi konflikte, seks, adrenalinske izkušnje… vsak preko svojih osebnosti/karakterjev. No… ena izmed osebnosti je tudi intuitivna osebnost, ki prav tako bazira na akumuliranih čustvih…

-          Ja itak… ljudje si želimo bit intuitivni, ker to lastnost povezujemo s posebnim, z močjo, pomembnostjo, večvrednostjo… Ampak the joke is on us, ker v bistvu ničesar ne predvidevamo, ampak manifestiramo.

Kmalu sledi še drugi del. 

Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 5

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila na Alzheimerjevo bolezen pri pokojnem dedku neprestano reagirati z nestrpnostjo zaradi občutka, da me skrb za dedka omejuje, zaradi občutka da zamujam svoje življenje zaradi nekoga brez vsakršne prihodnosti - da sem prisiljena (smo prisiljeni) živeti namesto njega. Ko opazim, da ponovno reagiram v nestrpnosti na babičino demenco se ustavim in se stabiliziram. Vidim, da imam dve možnosti. Ali ostanem doma in pomagam skrbeti za njo ali pa se odselim. Moja odločitev je, da imam po okrog petnajstih letih so-skrbi za stare starše dovolj in da se bom odselila od doma. Tako se vsakič ko postanem nestrpna zaradi babičinega zjebanega psiho-fizičnega stanja spomnim na to odločitev in med tem ko čakam babico, da se premakne, planiram kako bom odločitev izpeljala – namesto da se utapljam v nestrpnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila svojo reakcijo nestrpnosti na alzheimerjevo in demenco opravičevati s tem, da tudi starša reagirata enako. Ko opazim, da opravičujem lastno nestrpnost z nestrpnostjo staršev / drugih v smislu kot da je tak odziv normalen – se ustavim in se stabiliziram z dihanjem. Vidim da takšno vzajemno širjenje in vpijanje nestrpnosti le-to konkretno potencira in da so posledice uničujoče za vso družino (in hkrati za vsakega posameznika v njej). Zato si v bodoče ne dopuščam opravičevati svoje nestrpnosti z izgovorom da je tak odziv normalen, ker ga izvaja večina…
Ne rabim sledit večini, rabim sledit samo-iskrenosti..

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila dojemati sebe kot žrtev zaradi tega, ker sem se znašla v dolgoletni so-skrbi za stara starša, obolelima za neozdravljivima boleznima, ki vedno znova nasprotujeta logiki povprečneža in provocirata ''v živ mozak''. Ko opazim, da se dojemam kot žrtev zaradi so-skrbi za dementno babico – se ustavim in diham. Zavedam se, da ima vsak človek svoje nadloge in da se mnogo mojih znancev in sorodnikov prav tako sooča z dolgoročnimi težkimi in neprijetnimi situacijami. Vsak se lahko odloči, da bo v teh situacijah deloval iz izhodiščne vloge žrtve ali pa iz izhodiščne vloge potenciala. Jaz se odločam, da bom delovala iz izhodiščne vloge potenciala. Kar v konkretnem primeru – skrbi za babico – pomeni, da se bom vedno znova opominjala, da babica potrebuje več časa za kakršenkoli premik in da se to z mojo nestrpnostjo ne more spremenit, torej nestrpnost ni na mestu in si je ne dopustim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila za svojo nestrpnost v povezavi z babičino demenco uporabljati izgovor, da sta zaradi te situacije nestrpna/nestrpnejša tudi starša; znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila njuno nestrpnost včasih podpirati – da bi upravičila svojo ali pa jo kritizirati – da bi se sama izkazala kot strpnejšo… Ko opazim, da svojo ne-strpnost vezano na babičino demenco opravičujem in/ali primerjam z nestrpnostjo staršev – se ustavim in diham. Zavedam se, da je sicer ta situacija stresna za vse družinske člane, ampak smo vsi posamezniki kljub temu odgovorni za zdravorazumsko odzivanje na njo/stres in nestrpnost to vsekakor ni. Zavezujem se, da ne bom več iskala izgovorov za svojo nestrpnost v povezavi z babičino demenco zunaj sebe, da se ne bom v ne-strpnosti primerjala s staršema, ampak da bom z njo postopoma opravila. Še enkrat bom poslušala intervjuja o demenci in Alzheimerju in zdaj takoj grem poiskat kak forum na to temo.

http://med.over.net/forum5/list.php?289
http://www.viva.si/Bolezni-starostnikov-Geriatrija/796/Demenca
http://www.viva.si/Skupina/%C5%BDivljenje-s-starostnikom/473/Demenca
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=432&Itemid=2
http://vizita.si/forum?cat_id=320

Tako – pripravljeno za branje – morda že jutri.


********************************************************************************************************************

Spodaj prilagam še povezave do izjemnih avdio posnetkov, ki so mi bili v največjo pomoč pri dojemanju in sprejemanju Alzheimerjeve bolezni in demence. Nadvse priporočam!

Alzheimer's - Part 1 - Psychological & Physical Disorders

Alzheimer's - Psychological & Physical Disorders - Part 2

Alzheimer's - Part 3 - Psychological & Physical Disorders

Alzheimer's - Part 4 - Psychological & Physical Disorders

Alzheimer's - Fear of Alzheimer's - Psychological & Physical Disorders

Alzheimer's - The Big Question - Psychological & Physical Disorders

Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 4

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila pozabiti, da se cilje se dosega z akumuliranjem, postopnostjo, vztrajnostjo, dolgoročno in nenasilno in da sem živela v iluziji, da mi bodo nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo nekako pomagali doseči zadane cilje. Ko opazim da delam na nekem cilju v bolj ali manj intenzivnem čustvenem stanju -- se ustavim in diham. Zavedam se, da so negativna čustva v bistvu motnje fokusa, s katerimi svojemu zdravorazumskemu delu kradem pozornost potrebno za doseganje zadanih ciljev. Ko bom v nadaljnje opazila, da mi pozornost uhaja v uničevalno smer, se bom vprašala kaj imam od tega; in bom pustila izgovorom skoz – da si jih lahko odpustim. Ko ne bom imela odgovora / izgovora, pa ne bom imela razloga za obstoj v negativni energiji.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila porast nestrpnosti in nervoze pri svojih starših soditi kot puhlega / nepotrebnega. Ko opazim, da porast nestrpnosti in nervoze pri svojih starših sodim kot puhlega / nepotrebnega – se ustavim in diham. Zavedam se, da je moje sojenje prav tako nepotrebno in nesmiselno, prazno / puhlo… torej raje kot da sodim starša, izbrišem to aktivnost pri sebi. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila uporabljati opravičilo ''ampak nesmisle drugih je lažje videt kot svoje ane…''. Zavedam se, tega opravičila ne rabim več uporabljat kot izgovor za sojenje drugih, ampak ga bom v bodoče uporabila kot ogledalo zase; torej – ko druge obsodim za neko stvar, preusmerim ogledalo nase, pogledam če sem jim v tem zaradi česar jih sodim v kateremkoli pogledu podobna in naredim konkretno samo-odpuščanje, sicer pa naredim samo-odpuščanje zaradi sojenja, ki bi utegnilo biti posledica želje po superiornosti na račun obsojanja drugih, v določenem smislu navidezno inferiornih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila nestrpen značaj pri sebi vzdrževati in potencirati dolgoročno – vse / vsaj od pubertete naprej. Ko opazim, da obstajam v nestrpnosti in kot nestrpnost – se ustavim in se stabiliziram z dihanjem. Zavedam se, da se bom dostikrat zalotila v nestrpnosti in da moram biti pri tem nežna do sebe in jo odstranjevati na dolgi rok – kakor sem jo tudi pridobivala. Vidim, da si ne smem dopustiti nestrpnosti, ker nisem sposobna svojega nestrpnega značaja odstraniti na hitro – saj bi ga s tem samo potencirala. Začaran krog gor ali dol – nekje sem ga začela – zato ga lahko tudi zaključim. Zavezujem se, da se bom dolgoročno posvetila odstranjevanju svojega nestrpnega značaja in ga bom zamenjala s potrpežljivim ampak hkrati direktnim.   

Nestrpnost, nervoza, tečnoba, slabovoljnost, čemernost, nezadovoljstvo… SAMOKOREKCIJA 3

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila ''praznovati'' svojih dosežkov – kot je npr. prehod iz naveličanega, nervoznega čakanja v ambulanti na čakanje v stabilnosti in izkoriščanje tega časa za kakšno drugo aktivnost (npr. branje, poslušanje intervjujev…). Zavedam se, da se morda na prvi posluh sliši smešno, ampak na podlagi obnašanja večine ljudi v čakalnicah je to vseeno konkreten dosežek za posameznika. Vidim, da pomanjševanje takšnih korakov v smislu ''eh, saj ni nič / ni vredno omembe'' ni na mestu, ker lahko nastopajo kot odlična odskočna deska za širjenje na novo vpeljanega, bolj praktičnega obnašanja na druga področja in ker predstavljajo dodaten kamenček v mozaiku samo-zaupanja. Zavezujem se, da si bom naredila ''dosežko-vid'' – da ne pozabim kaj sem sposobna doseč in da se spomnim kakšne poti mi je že uspelo prehodit in od kod vse lahko razširjam svoje potenciale – brez omejitev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot nestrpnost in nervoza zaradi odpora do dolgoročnosti. Zavedam se, da se cilje se dosega z akumuliranjem, postopnostjo, vztrajnostjo, dolgoročno in nenasilno. Vidim, da mi dolgoročnosti ni potrebno definirati kot nekaj negativnega in na njo reagirati z odporom, to besedo lahko živim tudi v povezavi z besedami igra, eksperiment, izziv, rešitev… in gremo v detajle…

POSTOPEK ZA PONOVNO OPREDELITEV BESEDE (REDEFINIRANJE BESEDE) DOLGOROČNOST

1. Zbiranje informacij o besedi

Vzpostavitev moje točke opredelitve – kako sem živela to besedo do zdaj?

Hm… kako sem to besedo živela kot otrok? Zdi se mi, da brez večjih problemov ali? Moje šolanje je bilo dolgoročna zadeva 8 + 4+ 4 (in kolk je še šlo zraven). Kot najstnica sem zagotovo imela probleme z uporabno dolgoročnostjo v smislu učenja in vzpostavljanja stabilnega odnosa s starši, vem pa da nisem imela problemov z destruktivno dolgoročnostjo – s sanjarjenjem in pretirano skrbjo za svoj videz. V nadaljevanju sem dolgoročnost živela kot odpor do skrbi za dedka z Alzheimerjem in kot odpor do skrbi za babico z demenco. Dolgoročnost sem živela skozi dnevnike, ki sem jih začela pisati pri dvanajstih in jih nisem nehala do zdaj; s tem da sem spremenila njihovo namembnost v bolj podporno. V okviru skupine Desteni se že 4,5 let izpisujem in se s pomočjo predstavljenih orodij spoznavam. In vedno sem iskala ''nekaj več'' v življenju… izvor, namen morda. (Zdaj pa spoznavam, da si moram namen dat sama…)

Definicija iz slovarja – pogledam besedo v slovarju in izpišem definicijo/definicije, ki sem jo/jih našla.

     dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪

Zven besede – izgovorim besedo na glas in pogledam katere zvoke lahko slišim znotraj besede. Igram se z izgovorjavo besede na različne načine in jo razdelim na manjše delčke.

-          Dolgo-ročnost = nekaj dolgega in (pri)ročnega

-          Dolg-o-ročnost = kot odplačevanje dolga na dolgi rok

2. Raziskava zbranih informacij o besedi

Ali opredelitev znotraj različnih vidikov, ki sem jih zbrala kot informacije o besedi nosi kontrastni naboj (je 'dobra'/'pozitivna' ali 'slaba'/'negativna')?

To lahko določim z opazovanjem:

-svoje osebne izkušnje s to besedo,

-lastne razlage besede kot 'dobre'/'pozitivne'ali 'slabe'/'negativne',

-asociacij, ki sem jih dobila na besedo (in energetskih nabojev na te asociacije),

-svojega počutja (se počutim boljše ali slabše) ob uporabi/doživljanju besede.

Besedo dolgoročnost v skoraj vseh primerih dojemam kot negativno. Vse kar me je svet naučil do mojega 28 leta je temeljilo na iluziji razumevanja človeka in stvarstva… Kot pozitivno in hkrati naporno, lol, jo dojemam predvsem v povezavi z Desteni. Zavedam se, da dolgoročnost sama po sebi ni dobra ali slaba… ampak v navezavi z besedo ljudje / človeštvo mi  z lahkoto prevaga na negativo… (Med pisanjem teh vrstic čutim stopnjevano bolečino nad levo lopatico – ki bi naj nakazovala na samoomejevanje… skozi negativizem morda?) 

3. Nova definicija

Kreativno pisanje

Dolgoročnost = (vz)trajanje

Dolgoročnost = vztrajanje pri neki aktivnosti za daljše obdobje

Dolgoročnost = človeški problem/pojem; se ostalo stvarstvo sploh ukvarja s tem??

Pisanje nove definicije

Ob pisanju nove definicije sem pozorna na naslednje točke:

-Fizični življenjski izraz

-Princip enakosti in enakovrednosti

-Sistematične besede, ki temeljijo na polarnosti (kontrastnosti)

-Dodeljevanje pozitivnega energetskega naboja

-Dodeljevanje omejene definicije besedi

Dolgoročnost = (vz)trajanje, prehajanje, proces

- Pred očmi se vrti pospešen film nekega večjega prostora z ljudmi – kako se preoblikuje, spreminja obliko in gre nazaj v čas brez človeške prisotnosti, kjer je proces preoblikovanja majn intenziven, ampak nedvomno obstaja…

- in potem začutim potrebo po tem, da bi definiciji dodala pozitiven prizvok.. nekaj v smislu da bo dolgoročno ostalo fizično in da bo umsko-zavestni sistem izbrisan… da bo življenje prevladalo nad smrtjo… ampak tega ne vem. Zato:

Dolgoročnost = način spreminjanja/prehajanja obstoječega iz ene oblike v drugo na dolg rok; skozi cikle in vzorce

4. Preverjanje opredelitve nove definicije

-Ali je v novi opredelitvi/definiciji, ki sem jo dodelila besedi pozitiven/negativen energetski naboj? Da.

-Lahko stojim za to opredelitvijo/definicijo besede večno? Dokler ne najdem bolj primerne…
-Ali nova opredelitev/definicija besede predstavlja to, kar ta beseda pomeni? Da