Ko pogledam okoli sebe, ne vidim niti ene stvari, ki bi dejansko funkcionirala v vsej svoji polnosti in niti enega odnosa, za katerega bi lahko rekla: ''To je to! V točno takem odnosu si želim bit tudi sama!''.
Kdo je naredil naš svet tako nepriličen? Ni druge razlage kot -ljudje-. Vsi skupaj in vsak posebej smo zablodili z našimi POVRŠNIMI dejanji, mislimi, občutki in čustvi, ki smo jih dovoljevali izražati sebi in drugim. Kaj bomo zdaj? Čakali na nekoga, da nas reši ali bomo počakali dokler ne bo vsega konec… in potem začeli celotno izkušnjo življenja znova, z upanjem, da se bo naslednjič izšlo boljše?
Kaj pa če bi preprosto stopili skupaj in podprli drug drugega na tak način, da si kar v najkrajšem možnem času ustvarimo Raj na Zemlji? Da ni mogoče? Kako da ne??? Če smo si uspeli ustvarit ''pekel'', si lahko ustvarimo tudi raj!
Tukaj, zdaj, na Zemlji…
…je stanje takšno kot je. Dokler si bomo zatiskali oči pred realnostjo, ne moremo pričakovati sprememb. Ni druge poti, kot da se soočimo z dejstvi. --> Postanimo SAMO-ISKRENI! Naš razvoj se ne bo nadaljeval, dokler si zaradi preteklih izkušenj razočaranja ne bomo dopustili verjeti, da smo dejansko zmožni realizirat Življenje, ki ga je vredno živet --> Obnovimo si SAMO-ZAUPANJE!Samozaupanja si ne moremo obnoviti, dokler si ne bomo odpustili preteklih napak (vsi delamo napake – dajmo jih popravit). --> Prakticirajmo SAMO-ODPUŠČANJE! Noben ti ne more odpustit tega, zaradi česar se ti počutiš krivega… prav noben drug, kakor ti sam!
Prej kot bomo začeli redno prakticirat samo-odpuščanje, prej bomo obnovili samo-zaupanje in samo-iskrenost.
Uporabljajmo vse naštete praktične aplikacije (orodja) in začnimo živeti SAMO-IZRAZNOST!
Že dolga obdobja se izražamo se izražamo skozi vlogo organskih programiranih robotov – ponavljamo ene in iste napake v neštetih različicah. Tega zagotovo ne moremo imenovati smisel življenja. Ustvarjalna samoizraznost, ki upošteva Enost in Enakovrednost vsega Življenja pa že ima smisel, ane?
P.s.: Thank you, Jack!