sobota, 22. marec 2014

Politika / odraz mojih sodb o politiki v meni (in v nas)

Ta objava bazira na prejšnji:

''Prva asociacija, ki jo dobim na besedo politika je –nakladanje-.''
Pravkar sem se znašla v situaciji, kjer sem namesto res preprostega odgovora zadevo začela zapletat in ji dodajat čustva tesnobe, razdraženosti, prezira, obžalovanja oz. enostavno povedano – sem nakladala in zganjala umetno dramo; kar je naslednja stvar zaradi katere obsojam politiko.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko soditi kot nakladanje (prazne obljube), izumetničenost in nepotrebno dramatiziranje in hkrati si odpustim, da sem si vse našteto dovolila uporabljati tudi sama.
Ko opazim, da sodim politiko z določenimi besedami – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da moje sodbe politike ne bodo spremenile v bolj praktično-uporabno in zdravorazumsko in so torej brezpredmetne.  Zavedam se, da je dvolično, da od drugih in od politike pričakujem takšno obnašanje, ki ga sama ne prakticiram.
Zavezujem se, da bom prenehala kazat s prstom na politiko in jo povezovat z nakladanjem, dramatiziranjem, izumetničenostjo in podobnim v spremstvu navala (potlačenih) čustev. Zavezujem se, da bom sodbe, ki jih projiciram navzven v politiko zaustavila takoj ko se jih zavem in namesto nesmiselnega napihovanja sodb čas raje porabila za iskanje izvora sodb v sebi in njihovo odpravo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z dolgčasom in si hkrati zamišljati sejo na kateri udeleženci drnjuhajo.
Ko opazim, da politiko povezujem z dolgčasom in specifično podobo zaspancev v parlamentu – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da je zelo enostavno politiko označiti kot dolgočasno in se s tem izgovorom distancirati od nje, da pa je veliko bolj smiselno čeprav naporno politiko spoznati – zaradi tega, da jo lahko sousmerjamo v princip delovanja, ki bo enakovredno najboljši za vse.
Zavezujem se, da bom politiko nehala soditi kot dolgočasno in bom raje resnično poslušala kar ima za povedat z namenom da bolje spoznam njen način delovanja in da jo pomagam premaknit na bolj zdravorazumsko tirnico.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z ''izmikajočim'' se stavkom: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,'' ki ga večkrat izgovarja posameznik.
Ko opažam, da sodim politiko in politike kot izmikajoče se in skrivnostne/netransparentne – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da vsak človek nosi odgovornost in posledice za svoje izrečene besede; če zavzema položaj zastopnika neke skupine ljudi, pa so njegove izjave še toliko bolj na udaru. Zraven tega je smiselno, da se najprej posvetuje s skupino, preden govori v njenem imenu.
Zavezujem se, da bom nehala soditi politike kot izmikajoče se, kadar - največkrat pod pritiskom gruče zagnanih novinarjev- izjavijo: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,''… in da bom nehala iskati / čakati na to izjavo in jo označevati za pomembnejšo od ostalih izjav politikov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko povezovati in definirati s smrtno resnimi izrazi na kamnitih obrazih.
Ko opazim da preziram ali se norčujem iz resnih togih obrazov politikov – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da so politiki nenehno pod pritiskom in drobnogledom javnosti in da v takem stanju tudi sama nisem sproščena, ampak večkrat zategnjena / zmrznjena.
Zavezujem se, da se bom namesto preziranja, norčevanja, sojenja politikov kot smrtno resnih kamnit obrazov svoj čas raje posvečala lastnemu delovanju pod pritiskom in drobnogledom javnosti in se v takšnih trenutkih usmerjala s pomočjo diha.



Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iz svojega okolja prevzeti vzorce sojenja politike kot negativne in neučinkovite; hkrati si odpustim, da sem prekopirala vzorec ''volitve so zaradi klavrne izbire tako ali tako nesmiselne''.
Ko opazim, da sodim politiko kot negativno in neučinkovito ter volitve kot klavrne – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da po vzoru svoje okolice iščem kar je negativnega in neučinkovitega v politiki, pozitivne in učinkovite prijeme politike, ki jih je sicer v zadnjem času resda manj, pa zlahka spregledam. Že zaradi tega, ker si nisem dopustila verjet, da je politika sploh lahko praktična in učinkovita ter da lahko nastopa kot enakovredna podpora za vsakogar.
Zavezujem se, da bom sproti odstranjevala negativne sodbe o politiki in bom raje delala na usmerjanju sebe, da bom s časoma lahko učinkovitejše usmerjala tudi druge in tako prispevala svoj delček k izboljšanju razmer v politiki.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila avtomatično obsojati poteze politike in vlade in sodelovati v  gibanju kazanja na vlado in politiko kot vedno in povsod aktualnih dežurnih krivcev, ki jih vsi vneto uporabljamo za preusmeritve pozornosti od lastne, posameznikove odgovornosti.
Ko opazim, da uporabljam kritiziranje politike in vlade avtomatsko in kot preusmeritev pozornosti iz lastne ne/odgovornosti – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da vsesplošno obtoževanje vlade in politike ter čustveno nabito blebetanje na temo vse povprek ne bo izboljšalo trenutnega stanja v politiki in v  vladi.
Zavezujem se, da ne bom več sodelovala v  čustveno nabitem vsesplošnem obsojanju politike in vlade, ampak bom o njiju raje debatirala v stabilnem tonu in zainteresiranim in ''prizadetim'' pojasnjevala praktične rešitve, ki so v obliki idej že na voljo. Govorim o univerzalnem temeljnem dohodku, zagotovljenem življenjskem dohodku – ki je naprednejša oblika od UTD, o neposredni demokraciji, o lokalni samooskrbi, o podržavljanju naravnih virov in delitvi teh itd…

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila videti politike kot urejanja družbenih razmer in da sem sprejela in si dopustila politiko definirati predvsem kot boj za oblast.
Ko opazim, da definiram politiko predvsem kot boj za oblast in ignoriram njeno funkcijo urejanja družbenih razmer – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da se s takšnim načinom gledanja omejujem in si onemogočam dejansko razumevanje politike, kakor tudi njeno sousmerjanje.
Zavezujem se, da bom prenehala izpostavljat samo negativne vidike politike – kot je na primer boj za oblast – in da bom svojo pozornost raje usmerjala na plodne točke znotraj politike in jih poskušala potencirat – npr. s pomočjo bloganja in debat.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila uvidet, da sem sogodgovorna za premike v politiki – kakor je soodgovoren vsak posameznik, saj smo mi tisti, ki izbiramo svoje zastopnike ali puščamo izbiro drugim, smo tisti ki predlagamo in vztrajamo pri zdravorazumskih predlogih ali pa molčimo v občutku nemoči…
Ko opazim, da se otepam svoje politične soodgovornosti in debat o politiki – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da so spremembe proti enakovrednosti življenjskega pomena za vse ljudi.
Zavezujem se, da ne bom več ignorirala svoje politične soodgovornosti in da bom vsaj poskušala ljudem predstavit politične rešitve, ki so na voljo.


Kot že omenjano podpiram: univerzalni temeljni dohodek, zagotovljen življenjski dohodek – ki je naprednejša oblika od UTD, neposredno demokracijo, lokalno samooskrbo, podržavljanje naravnih virov in enakovredno delitev teh med državljane.
V tej smeri deluje tudi dokaj sveža stranka po imenu Solidarnost, zato smo se jo odločili s skupino kolegov podpret.



sreda, 19. marec 2014

Politika / moje ''napihovanje in blodnje''

Prva asociacija, ki jo dobim na besedo politika je –nakladanje-. Zakaj? Zato ker leto za letom poslušam obljube različnih političnih strank / poslancev / ministrov / predsednikov in podobnih, ki ostajajo neizpolnjene. V glavnem prazno besedičenje.

Naslednji asociaciji sta –drama- in –izumetničenost-. Vsi ti čustveni prepiri in prisiljeni nasmehi…

Potem pomislim še na še dolgčas in pojavi se mi precej specifična podoba podobna tej

In na izmikajoči se stavek ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,'' ki ga večkrat izgovarja posameznik.

Mh – še smrtno resni izrazi na (kamnitih) obrazih.

Ja, politiki dajem v vseh naštetih alinejah brez izjeme negativen predznak. In v istem dihu povem, da se nikoli nisem udeležila volitev. Imela sem sicer kratko obdobje, ko sem namerno posvečala pozornost političnim kandidatom, ampak se mi je izbira zdela tako klavrna, da nazadnje nisem izkoristila volilne pravice…

Moj negativni odnos do politike je v veliki meri zrasel na podlagi bolj ali manj konstantnega kritiziranja politike in politikov v bistvu od vsakogar, ki se je te teme lotil; zraven so zajeti tudi mediji. Seveda – kdo pa je primernejši za krivit kot politika in vlada… Sploh se ne rabiš poglabljat v problem in ga proučevat, ampak preprosto rečeš – kriva je politika! In potem jamraš in se zgražaš naprej – v prazno – enostavno zaradi tega, ker posplošuješ, ker ne nagovarjaš tistega, ki ga kritiziraš, na tak način pa ni mogoče ničesar rešiti. Počneš to kar v bistvu kritiziraš – prazne besede, brez efekta.


Preden se lotim samo-iskrene analize zgoraj napisanega, si poglejmo še relativno nevtralno definicijo politike po SSKJ.
             politika -e ž (i)
1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih
organov
2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov
medsebojni odnos v boju za oblast
3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami
4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem
Področju (gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti
poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika
kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in
odločanje: izvajanje začrtane politike)
5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam

Besedna zveza, ki me je najbolj premaknila v definicijah se glasi ''boj za oblast''.  Politične stranke si jo večkrat privoščijo za prioriteto in pozabijo, da bi jim morala biti prioriteta delovanje v korist celotne družbe.
  

Takole – za začetek sem izpisala svoje ''napihovanje in blodnje'' na temo politika,  v naslednjem blogu sledi samo-iskreno redefiniranje politike. Navsezadnje je politika odraz nas vseh kot skupine posameznikov in je posledica naše aktivnosti in/ali naše pasivnosti ali povedano drugače – vsak je soodgovoren za premike v politiki. Zato se mi zdi pomembno, da si končno razčistim ta pojem in ga oklestim negativnega polarnega naboja, ki sem ga skozi leta po liniji najmanjšega odpora nakopičila okoli besede politika.


Preveri, uporabi, podpri (se):

nedelja, 16. marec 2014

Konstantna beda

Pravkar sem se konkretno zdrla na babico. Začela sem se dret na njo in kar nisem nehala – čeprav mi je bilo tekom dogajanja jasno, da drenje ne bo ničesar spremenilo, da ne bo pomagalo. Drla sem se, da sem sprostila to energijo, ki se v meni nabira ker ne morem razumet v čem je poanta babičinega obstoja v takšnem stanju kot je sedaj – v nenehnih fizičnih bolečinah, ker ima zlomljeno medenico in je hkrati tako dementna, da se tega ne zaveda.

Drla sem se, ker sem jo peljala na WC in čakala, da opravi svoje – ji hotela pustit malček dostojanstva – ona pa si je slekla pomočeno plenico in si oblekla nazaj nogavice, pri tem pa je stokala od bolečin (sicer jo oblačimo in slačimo jo bližnji). Drla sem se, ker se ji ne da dopovedat naj si ne slači plenic. Drla sem se ker sem ji rekla, da mora met oblečeno plenico, ona pa mi je takoj za tem z intonacijo žrtve rekla''nena me slači''. Drla sem se, ker bi radi, da bi imela mir, da se ji bo lahko medenica zacelila, ona pa kar miga po svoje. Drla sem se, ker ji ne morem preprečit, da bi škodovala…

Dviguje me in reagiram, ker kar naprej ponavlja samo-uničujoče dogodke, ker se ne zmore kontrolirat, ker je ne zmoremo kontrolirat. Pa moramo vseeno živet z njo in z njenimi zablodami.

Včeraj je mama svoji družbi omenila, da sem dobila službo ob najbolj neprimernem času – v času ko babica potrebuje pomoč bolj kot prej. Takoj sem ugovarjala, da je čas ravno pravi, ker več ne vem kako naj rokujem z babico. Nisem usposobljena za fizično manevriranje s človekom v nenehnih bolečinah, ki jih občasno izrazi v besedah ''ubij me''. Zraven tega pa je tu še moja jeza, ker ne razumem in ker se mi zdi, da enostavno ne more obstajat zdravorazumski razlog za obstoj take bede. In ko manevriram z babico v stanju jeze, sem groba in nepotrpežljiva…




Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila željo po tem, da babica ne bi škodovala sama sebi oz. da bi ji jaz lahko preprečila samouničujoče premike.
Ko opazim željo po tem, da babica ne bi izvajala premikov, ki ji škodijo oz. da bi ji jih jaz lahko preprečila – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da karkoli naredim in na kakršenkoli način skušam uresničit to svojo željo, mi prej ali slej vedno znova spodleti in posledično doživljam občutke jeze, nemoči, naveličanosti, razočaranja.
Zavezujem se, da bom izbrisala to željo in z njo posledično (samouničujoče) doživljanje kadar se mi želja ne uresniči, saj se zavedam da realnosti v tem primeru ne morem spremenit, ne glede na to kako močno si to želim; lahko pa izbrišem željo, sprejmem realnost takšno kot je in jo živim brez nepotrebne čustvene drame (želje, jeze, nemoči, naveličanosti, razočaranja).

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila prepričanje, da enostavno ne more obstajat zdravorazumski razlog za obstoj take bede oz. jezo zaradi tega ker na razumem v podrobnosti kako se je lahko manifestiralo tako nezavidljivo psihofizično stanje.
Ko opazim, da obstajam v jezi zaradi tega ker ne razumem manifestacije tako bednega psihofizičnega stanja kot je demenca v kombinaciji s fizično nesamostojnostjo in nenehno bolečino – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram razumem, da se za to jezo skriva tudi strah pred tem, da bi zaradi nevednosti sama pri sebi manifestirala podobno situacijo.  Zavedam se, da mi jeza sama po sebi ne bo pomagala razumeti in da mi strah ne bo pomagal preprečiti. Vidim, da ne morem izsilit razumevanja, ne glede na to kako močno si ga želim.Zavezujem se, da se bom v bednih situacijah osredotočala na dih in naredila kar bo potrebno po svojih najboljših močeh ter se opominjala, da mi niti jeza niti obup zadeve ne bosta olajšala. Opustila bom sodelovanje v njiju, da naredim več prostora za morebitna spoznanja. 


Preveri, uporabi, podpri (se):