Strah pred omejenim dojemanjem

Strah pred omejenim dojemanjem

Samoodpuščanje bom delala za strah pred lastnim omejenim dojemanjem drugih ljudi, živih bitij, stvari. Ker jih ne dojamem v celoti, včasih reagiram s čustvi tesnobe, manjvrednosti, nezadostnosti, strahom pred nadaljnim procesom komunikacije in strahom pred drugačnim načinom komunikacije, ki vodita v dojemanje enosti in enakovrednosti .

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misliti, da če želim obstajati eno in enakovredno z vsem življenjem moram vsak delček življenja razumeti skozi lastne misli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nerazumljenim oziroma pred lastnim omejenim dojemanjem. Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila nerazumljeno oz. lastno omejeno dojemanje povezovati s strahom; s tem si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

[Primer samokorekcije (iz postopka lekcije 4, The Solution Part 3):
Kadar opazim in se zavem, da me je strah lastnega nerazumevanja in omejenega dojemanja – se ustavim in diham. Zavedam se, da je ta strah nepotreben in iracionalen, saj je ogromno stvari, ki jih še ne razumem o sebi in to pomeni le to, da jih še nisem raziskala v samoiskrenosti, kar pa ne vpliva na mojo sposobnost zdravo razumskega in samoiskrenega ravnanje glede na mojo trenutno stopnjo dojemanja in razumevanja same sebe v vsakem danem trenutku. Ne dovolim in ne dopustim si, da me je strah nerazumevanja in omejenega dojemanja. Nemsto tega se v samoiskrenosti ravnam po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse glede na moje trenutno razumevanje same sebe in drugih in si s samoiskrenostjo širim razumevanje.]*

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nerazumljenim oziroma pred lastnim omejenim dojemanjem, zaradi česar sem si posledično dopustila izkušati čustva tesnobe, manjvrednosti, nezadostnosti, strah pred nadaljnim procesom komunikacije in strah pred drugačnim načinom komunikacije.

Zavedam se, da mi tako strah kakor našteta čustva ne pomagajo živeti, ampak me omejujejo na moji poti do življenja v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah povezovati s čustvi tesnobe, manjvrednosti, z ''dodatnimi'' aktivnostmi in drugačnim – nepoznanim načinom komunikacije; s tem si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva jeze, kadar nekoga ali nečesa ne razumem takoj in vem, da bom morala v dojemanje določenega vložiti svoj čas/več svojega časa in svojo voljo/še več svoje volje. Namesto, da bi se zavedala, da je človeško življenje skreirano na podlagi vlaganja časa in samopobude/volje ter da mi sodelovanje v čustvu jeze skrajšuje tako čas ki ga imam na voljo J kakor tudi ubija mojo voljo/samopobudo.
[Kadar opazim in se zavem, da sem jezna, ker nekoga/nečesa ne razumem – se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si biti jezna in razmišljati o tem, koliko časa in volje bom morala vložiti v to, da nekaj razumem, saj s tem zapravljam čas in si ubijam voljo/samodirekcijo. Namesto tega…]* se osredotočim na razumevanje samo in s tem na iskanje nazorne razlage, ki mi bo pomagala razumeti. Znotraj tega si dopustim dovolj časa za razumevanje in se ne obsojam, če nekoga/nečesa ne razumem takoj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nadaljno komunikacijo v primerih, ko je komunikacija med mano in drugim(i) že potekala, vendar ni bila (dovolj) učinkovita. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred manjvrednostjo in nezadostnostjo, strah pred sodbami drugih, ki vidijo, da neke zadeve nisem (zadostno) razumela kljub pretekli komunikaciji. Prav tako si znotraj tega odpustim strah pred tem, da bi me drugi sodili kot preveč radovedno, vsiljivo, nadležno zaradi dodatnih (pod)vprašanj.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da imamo živa bitja različne načine in sposobnosti komuniciranja. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila druge soditi kot slabe komunikatorje zaradi tega, ker se niso (dovolj) približali mojemu načinu komunikacije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila omejevati svojo komunikacijo z drugimi živimi bitji in svojo okolico na komunikacijo s pomočjo mojega omejenega umsko-zavestnega sistema, namesto da bi komunicirala na zdravorazumski podlagi in s pomočjo fizičnega na osnovi tega, kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da se za mojim strahom pred omejenim dojemanjem in omejeno komunikacijo skriva strah pred ločenostjo med ''različnimi'' bitji. Namesto, da bi dojela, da je življenje eno samo – izvor vseh življenjskih oblik oz. vsega fizičnega in da bom skozi čas postopoma razumela, dojela in se naučila komunicirati z življenjem / s fizičnim ker tudi sama izviram in imam svoj smisel  v njem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred omejenim dojemanjem izkušati znotraj strahu pred sabo, znotraj strahu pred izgubo in znotraj strahu pred smrtjo.

[Poglej kako lahko razširiš samoodpušanje o tem kako se bojiš same sebe in česa se bojiš izgubiti.]*

Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastne omejenosti v dojemanju, namesto da bi realizirala da smo vsi ljudje omejeni v svojem dojemanju in da smo v časovnem procesu širitve dojemanja do konca življenja.

Znotraj tega si pravtako odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred izgubo lastnega dojemanja, namesto da bi se spomnila da strah služi kvečemu manifestaciji tega česar se bojim(o).

Kadar se zavem strahu pred omejenim dojemanjem znotraj strahu pred sabo, znotraj strahu pred izgubo in znotraj strahu pred smrtjo – ga ustavim in prediham. Namesto tega se opomnim na nesmiselnost obstoja v strahu nasploh, kakor tudi v katerikoli specifični obliki strahu.

Zavezujem se, da bom vedno kadar bom začutila strah povezan z nerazumevanjem oziroma z lastnim omejenim dojemanjem ustavila misli in učinkovito dihala. Zato, da bi lahko določeno situacijo bolje dojela, bom preverila fizična dejstva. Kadar bo potrebna ponovna komunikacija okoli določene situacije, bom drugemu ponovila kar sem razumela kot podano iz njegove strani, da me bo tako lahko najbolj učinkovito popravil oziroma usmeril naprej.

Zavezujem se, da se ne bom vdajala strahu in ga z mislimi z nabojem povečevala/zmanjševala, saj se zavedam, da je strah sistem (lastnega) zasužnjevanja, prav tako kakor je zasužnjevanje utapljanje v mislih. Namesto tega se bom preusmerila v to kar je potrebno opraviti v fizični realnosti po principu kar je najboljše za vse življenje.

Zavezujem se, da bom svoje fizično občutene in hkrati razumsko nedojete strahove predelala s pomočjo specifičnega samoodpuščanja, s čimer bom nehala obstajati v teh strahovih in kot ti strahovi in si tako povrnila moč nad sabo ter prevzela odgovornost zase.