Kultura, kulturna identiteta – od besedne skice do študije v delih 1

Preden sem spoznala Desteni, sem besedo 'kultura' definirala kot precej pozitivno. Moja prva asociacija na kulturno je 'družbeno sprejemljivo'. Drugi preblisk je besedni dvojček 'kultura in umetnost', ki je tudi področje v katerih sem strokovno izobražena (kot profesorica likovne umetnosti). Kot tretjo povezavo imam vprogramirano besedno zvezo 'starodavne kulture'- Egipčani, Maji, Azteki, Mezopotamci, Babilonci… azijska in japonska kultura, Aborigini, afriška plemena / kultura, Indijanci – vse to me je svojčas strašno privlačilo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo 'kultura' definirat in pogojevat z besedno zvezo 'družbeno sprejemljivo (obnašanje)' in jo znotraj tega odnosa definirat kot precej pozitivno. Zavedam se, da so nam določena pravila družbeno sprejemljivega obnašanja sicer omogočila sobivanje na nekem nivoju varnosti, po drugi strani pa so zatrla demonski del človeka, ki bo ob pritiskih in pomanjkanju udaril na plan. Vidim, da smo ljudje pri oblikovanju družbe(nih pravil) povsem zgrešili bistvo, zaslepljeni z navideznimi pomembnostmi… Med katerimi je sojenje družbeno sprejemljivega obnašanja / kulture skozi pozitivno ali negativno energijsko reakcijo. Ko se zalotim pri sojenju nekega obnašanja kot ne-kulturnega, naredim nekaj vdihov in se ustavim ter se začnem gibati v samo-iskrenosti in kot samo-iskrenost, saj je to dejansko edino obnašanje, ki je najboljše tako zame, kakor tudi za vso družbo – čeprav ga družba v tem času večkrat še ne prepoznava kot družbeno sprejemljivega… Fokus na bistvo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila umetnost in kulturo večino svojega življenja soditi kot nekaj veličastnega in pomembnega, zadnje čase pa kot dejavnosti, ki preusmerjata človeško pozornost od tega kar je dejansko pomembno – prestrukturiranje (denarnega) sistema tako, da bo vse enakovredno podpiral. Zavedam se, da je umetnost kot oblika samoizražanja pomembna, vendar trenutno ni najbolje, da ljudje večino svoje pozornosti namenjamo umetnosti, saj je tudi ta pogojena z (denarnim) sistemom; če ta funkcionira, lahko umetnikujemo, če ne funkcionira, pa bomo prisiljeni svojo pozornost preusmeriti direktno na lastno preživetje. Nekateri so že prisiljeni in zdi se nekako sebično posvečati se umetnosti in kulturi, med tem ko drugi nimajo niti za hrano – ne ker je ne bi bilo dovolj, ampak zaradi neenakovredne razporeditve denarja/virov.
Raje kot da svoj čas / pozornost zapravljam za sojenje umetnosti in kulture kot domene namerno slepih, od realnosti bežečih (prevzetnih, domišljavih, sebičnih ), ga vložim v pospeševanje enakomernejše prerazporeditve virov skozi obveščanje o UTD, ZŽD ipd :) 

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila 'starodavne kulture'- Egipčane, Maje, Azteke, Mezopotamce, Sumerce, Babilonce… azijsko in japonsko kulturo, Aborigine, afriška plemena / kulturo, Indijance definirati kot večvredne in modrejše od današnjih kultur. Zavedam se, da današnje kulture bazirajo (tudi) na omenjenih, torej je moralo iti pri naštetih kulturah nekaj hudo narobe, da so se razvile v te destruktivne smeri kot jih poznamo danes… ali pa so bile že v osnovi formirane na podlagi izkoriščanja in sebičnosti. Vidim, da doslej še nobena kultura kot skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, kot rezultat človekovega delovanja in ustvarjanja ni delovala konstruktivno v smislu podpiranja vseh oblik življenja kot enakovrednih -- v zavedanju enosti življenja. Zato v bodoče ne bom sodila posameznih kultur kot večvrednih ali manjvrednih, hkrati pa si ne bom dopustila čustvenega zgražanja nad nesmiselnostjo današnjih kultur – saj moje zgražanje ne bo pomagalo k spremembi, ki jo želim videti v svetu. Bo pa pomagala samo-iskrenost, stabilnost in delovanje v smeri opravljanja meja, ki jih med drugim črtajo tudi kulture.