Alkohol / samoodpuščanje 2

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila pitje alkohola vprogramirat kot običajno  in kot skupinsko dejavnost, kot navajenost na določene okuse in kot pripomoček za sprostitev.

Ko opazim da za pitje alkohola uporabljam katerega izmed zgoraj naštetih izgovorov - se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem:

- da je konzumacija alkohola resda postala običajna, ampak da to še ne pomeni, da je smiselna,

- da je pitje alkohola pogosto skupinska dejavnost ravno zato ker nas sprosti in tako začasno lažje prenašamo medsebojne konflikte,

- da imam možnost da se odvadim določenih alkoholnih okusov – prav tako kot sem se jih privadila.

V zavedanju, da je alkohol čista hrana za UmZS in uničevalec fizičnega, se sproti opozarjam na to in zmanjšujem zaužito količino.  Kadar se družim z drugimi, ki pijejo alkohol, si dopustim piti brezalkoholno pijačo in si hkrati dopustim biti sproščena. Kadar opazim željo po določenem alkoholnem okusu, ga -za enkrat- zaužijem v čim manjši količini, se pri tem opazujem in si sproti dajem samo-iskrene povratne informacije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila pozabljati na dejstvo, da se pri meni po zaužitju alkohola pojavi povečana želja po kajenju, hranjenju – polnjenju; kot nekakšna nezadostnost v kombinaciji s pohlepom? Nemir.

Ko opazim, da se sprenevedam in pozabljam na 'stranske učinke' delovanja alkohola v mojem telesu in umu – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem da s ponavljanjem sprenevedanja in pozabljanja 'stranskih učinkov' te vedno znova tlačim globlje v podzavest in nezavedno in tako pozabljanje in sprenevedanje počasi in sigurno spreminjam v avtomatiziran odziv – navado.

Namesto da se začnem sekirat ko se kot posledica zaužitja alkohola pojavita nezadostnost in pohlep po polnjenju s kajenjem in hrano ter se izgovarjat, da se v takšnem stanju tako nisem sposobna upirat svojim željam… … … se na nezadostnost in pohlep spomnim še preden začnem zadovoljevat svojo željo po alkoholu in se samoiskreno vprašam – če se fucking splača…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila piti alkohol, čeprav se zavedam, da pitje pogosto spremljajo: odrezavost, nesramnost, ignoriranje / ne zavedanje okolice, delna ali popolna izguba spomina za določen čas, pozabljanje/izgubljanje stvari, povečana potreba po pozornosti s strani drugih – bahanje, ponavljanje, pretirana čustvenost…

Ko opazim željo po alkoholu – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da trezna lahko sledim negativnim posledicam alkohola, pod vplivom alkohola pa se moj zorni kot spremeni v zahrbtnost do sebe.

Namesto da dvomim vase in v svojo popolno odpoved alkoholu, se raje spodbujam in izzivam, da bom čim prej imela dovolj samozaupanja za to.