Predelava definicije besede SRANJE

SHIT / SRANJE – negativni naboj

-neprijetnost

-problem

-razočaranje

-nekaj kar me razjezi

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo sranje povezovati in definirati z besedami neprijetnost, problem, razočaranje in 'nekaj kar me jezi' in jo znotraj tega vrednostiti kot negativno.

PROCEDURE FOR RE-DEFINING A WORD SHIT / REDEFINIRANJE BESEDE SRANJE  

1.   Gathering information / Zbiranje informacij:

a.   Establishing self’s allocation point – how have you been living this word?

b.   Dictionary Definition – look up the word in the dictionary and write down the definition you find there.

c.   Sounding the word – Speak the word aloud and see what sounds you can hear within the word. Play with pronouncing the word in various different ways and splitting up the words into smaller parts.

a) Sranje mi pomeni nek neprijeten, velikokrat nepričakovan dogodek, ki 'zaserje' situacijo s tem, da mi vzame čas, ki sem ga nameravala porabiti za nekaj drugega. Posledično postanem jezna, ker se moram ukvarjati s problemom, ki še malo prej sploh ni obstajal / za katerega nisem vedela.

b)      sranje -a s (a)

1. glagolnik od srati: prostor za sranje in scanje

2. vulg. blato, govno, iztrebki: krvavo sranje; smrad po sranju

3. nizko kar je malo vredno, nepomembno: rada kupuje kičaste spominke in podobno sranje; kakšno sranje pa si spet naslikal / v povedni rabi: ta film je pravo sranje; vse skupaj je veliko sranje

4. vulg., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo: sranje, pa tako vreme; sranje, da še ponoči ni miru

c) SRA, nje-nje-nje…, nje/je , je (=), stran

SRA / Structural Resonance Alignment / naravnanje strukturne resonance – proces preoblikovanja zgradbe vibracije

Nje-nje-nje… – interna fora znotraj mojega partnerskega odnosa; primer ko se nekomu zatakne pri tem ko bi rad nekaj povedal

Nje/je – rodilniška oblika (koga ali česa) samostalnika ona

Je (=) – obstaja, je enako

Stran – del nečesa; stran v knjigi, obrniti stran v življenju, ena/druga stran medalje

2.   Investigate the information of the word that has been gathered

Does the definition within the different aspects that you have gathered as information of the word, carry a polarity charge (is it made ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’)?

This can be determined by looking at:

·         Your own personal experience with this word

·         How you have interpreted the word as ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’

·         What associations do you have with the word?

·         Do you feel better or worse when you are using or experiencing this word?

Definicija besede sranje je skozi različne zbrane aspekte kot informacija o besedi z moje strani sojena kot slaba/negativna.

Tudi v slovarju ima izrazito negativen predznak – v dveh od štirih primerov sta definiciji označeni kot 'vulgarni'.

Asociacijam, ki sem jih dobila na to besedo: neprijetnost, problem, razočaranje, 'nekaj kar me jezi' dajem izrazito negativni predznak.

Ko uporabljam/izkušam besedo sranje, se vedno počutim slabo; odvisno od posamezne situacije v razponu od 'rahlo slabo' do 'grozno slabo'.

3.    New definition

a.   Creative writing:

b.   Writing the definition:

Consider the following 5 points when writing out your final definition (See pp. 6-8 in the PDF for the full description/clarification of each point below.  You don’t require to write anything underneath the points – just make sure that you have considered all 5 points when writing out your definition.)

1.       The physical living expression

2.       Principles

3.       System words based in polarities

4.       Assigning a positive charge

5.       Assigning a limited definition to a word

a)   Sranje = ne biti tukaj v tem trenutku in se soočat s stvarmi ki se ti zgodijo v fizični realnosti, ampak biti v mislih nekje drugje v navalu negativnih uničujočih čustev.

SRANJE = ne biti tukaj v tem trenutku in se soočati s stvarmi, ki se (mi/ti) zgodijo v fizični realnosti, ampak v mislih tavati nekje drugje pod vplivom negativnih čustev.

Beseda 'sranje' (v izbranem pomenu)
= sprožilec zavedanja, da tisti ki jo je uporabil blodi v polarnosti misli
(pokazatelj nujnosti da se mora s pomočjo dihanja takoj preusmeriti v fizično realnost).

b)   Sranje = stanje v katerem smo se znašli znotraj neželenih ali pa nepredvidenih posledic, za katere moramo prevzet odgovornost in jih usmerit po zdravem razumu.

[Pri pisanju nove definicije sem se zapletla v besedičenju, dokler mi ni buddy Blaž predlagal te slednje definicije, ki se mi zdi še najbližje kontekstu 'kar je najboljše za vse'. Hvala Blaž!]

4.   Checking the definition

a.   Is there a polarity in the definition that I have assigned to the word?

Answer: No.

b.   Can I stand by this definition of the word eternally?

Answer: Yes.

c.   Does the definition that I wrote represent what the word means?

Answer: The definition that I wrote does represent what the word ‘shit’ means – as I understand it so far.  

Predelava definicije besede SKRB

SKRB – negativni naboj

Asociacije:

-nesproščenost

-nesvoboda

-nemir

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo skrb vrednotiti kot negativno besedo zaradi tega, ker sem jo dojemala kot nasprotje svobodi, sproščenosti in miru.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo skrb povezovati in definirati z besedami nesproščenost, nesvoboda, nemir.

PROCEDURE FOR RE-DEFINING A WORD / REDEFINIRANJE BESEDE SKRB   

1.   Gathering information / Zbiranje informacij:

a.   Establishing self’s allocation point – how have you been living this word?

b.   Dictionary Definition – look up the word in the dictionary and write down the definition you find there.

c.   Sounding the word – Speak the word aloud and see what sounds you can hear within the word. Play with pronouncing the word in various different ways and splitting up the words into smaller parts.

a) Skrb mi pomeni nekaj obvezujočega, kar me utesnjuje, delno omejuje, tlači v neke okvire. Zaradi skrbi nisem sproščena in mirna. Imeti skrb zame pomeni nenehno se opominjati, sicer lahko pozabiš na to/tistega za kar/katerega moraš skrbeti in si posledično soočen z neprijetnimi posledicami in čustveno nabitimi kritikami bližnjih. 

b) skrb -i ž (r)

1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje;

delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb // stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga // kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / žarg. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost

2. ed. aktivnost, prizadevanje a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke

3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb

4. redko skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot

5. v povedno-prislovni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi; živeti brez skrbi

6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila

• star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako

skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se

ne zmeni zanjo; redko nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi

c) Srb, srp, krt

Srb – pripadnik bližnjega naroda

Srp – orodje / rezilo za žetje; metaforično – nekaj ostrega, kar 'te' zlahka zareže / šokira

Krt – črno podzemsko bitje z velikimi sprednjimi okončinami za kopanje podzemskih rovov

      

2.   Investigate the information of the word that has been gathered / Raziskovanje zbranih informacij o besedi SKRB

Does the definition within the different aspects that you have gathered as information of the word, carry a polarity charge (is it made ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’)?

This can be determined by looking at:

·         Your own personal experience with this word

·         How you have interpreted the word as ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’

·         What associations do you have with the word?

·         Do you feel better or worse when you are using or experiencing this word?

Definicija besede skrb je skozi različne zbrane aspekte kot informacija o besedi z moje strani sojena predvsem kot slaba/negativna.

V slovarju sem zaznala različne predznake pri uporabi besede skrb – odvisno od konteksta -, v grobem:

-negativni predznak: delati si/nekomu skrbi (po nepotrebnem),

-pozitivni predznak: skrb kot aktivnost, prizadevanje za nekaj

-nevtralno: biti brez skrbi :D

Asociacijam, ki sem jih dobila na to besedo: nesproščenost, nesvoboda, nemir dajem bolj ali manj negativni predznak. Skozi igro z besedo sem prišla do povezav z besedami: Srb, srp in krt, ki jih dojemam kot bolj ali manj nevtralne, vseeno pa imajo za mene pridih nekontroliranega, ostrega in temnega…

Ko izkušam besedo skrb, se večkrat počutim slabo kot dobro; v redkih specifičnih primerih, ko doživljam skrb za stvari/ljudi, ki so mi všeč na osebni ravni, še počutim dobro-boljše.

3.    New definition / Novo definiranje

a.   Creative writing:

b.   Writing the definition:

Consider the following 5 points when writing out your final definition (See pp. 6-8 in the PDF for the full description/clarification of each point below.  You don’t require to write anything underneath the points – just make sure that you have considered all 5 points when writing out your definition.)

1.       The physical living expression

2.       Principles

3.       System words based in polarities

4.       Assigning a positive charge

5.       Assigning a limited definition to a word

a)      Skrb = oskrba / zadovoljevanje življenjskih POTREB samega sebe in/ali drugega bitja, ki ni popolnoma sposobno poskrbeti samo zase.

Skrb = poznavanje delovanja fizičnega skozi čas, je komunikacija preko fizičnega

b)      SKRB = zadovoljevanje življenjskih potreb samega sebe in/ali drugega bitja, ki ni popolnoma sposobno poskrbeti samo zase na podlagi poznavanja delovanja fizičnega skozi čas in na podlagi raziskovanja komunikacije skozi fizično.

4.   Checking the definition

a.   Is there a polarity in the definition that I have assigned to the word?

Answer: No, there is not a polarity in the definition I have assigned to the word.

b.   Can I stand by this definition of the word eternally?

Answer: Yes, I can stand by this definition of the word eternally.

c.   Does the definition that I wrote represent what the word means?

         Answer: The definition that I wrote does represent what the word CARE means – as I understand it so far. 

Skrbeti za…

Starša sta se odpravila na morje. Kar pomeni, da imam malo več svobode bivanja v naši hiši. Kar pomeni, da moram sama poskrbeti za stvari v hiši. Kar mi vzame le malo časa in mi pušča veliko časa, ki bi ga lahko porabila za osebne interese…

ampak – v hiši in v njeni okolici se nahajajo bitja, ki niso sposobna skrbeti sama zase: dementna oseba, mačka in ogromno rastlin.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila željo po svobodnješem gibanju v naši hiši in po organiziranju svojega časa predvsem glede na svoje osebne interese, namesto da bi bila hvaležna, da imam zatočišče in bi ga enkavredno delila z drugimi ter čas, ki bi ga enakovredno razporedila med osebene interese in delo, ki ga je potrebno opraviti, da življenje v naši družini gladko funkcionira. Kadar se vidm hrepeneti po več prostora in časa le zase, se ustavim in željo prediham ter se preusmerim k temu kar je potrebno narediti v danem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila občutenja nesvobode in omejenosti v povezavi s skrbjo za druga bitja, ki niso sposobna skrbeti zase in potrebujejo (mojo) pomoč. Znotraj tega si odpustim, da sem si dopustila skrb za druga bitja videti kot 'omejevanje moje svobode' zaradi tega, ker jih ne vidim kot svojih / kot od mene izbranih / kot sebe. Kadar začutim občutja omejevanja moje svebode zaradi skrbi za druga nesamostojna bitja, se postavim v njihovo kožo v danem trenutku in jim pomagam na način na katerega bi hotela, da pomagajo meni kot temu nesamostojnemu bitju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila človeka soditi kot najvišje razvito obliko življenja, žival kot srednje razvito obliko življenja in rastlino kot najmanj razvito obliko življenja, namesto da bi realizirala, da smo vse tri oblike življenja enakovredne, čeprav ima vsaka oblika svoje specifike. Ob pojavu neenakrovredih sodb glede oblike življenja, bom učinkovito dihala in se zavedala, da moja človeška oblika ne pomeni superiodnosti napran živalski / rastlinski obliki življenja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustvo krivde zaradi tega ker nisem bila vedno na voljo dementni osebi v naši hiši oziroma čustvo utesnjenosti, kadar sem tej osebi bila na voljo in sem pri tem zapostavljala sebe. Dojemam, da se z dopuščanjem obeh omejenih čustev sabotiram, ker si v obeh primer želim biti nekje drugje kot sem dejansko. Zavedam se, da ne morem nenehno skakati iz kraja v kraj / biti na dveh mestih hkrati in na ta način pomiriti čustva krivde >< utesnjenosti. Obvezujem se, da si bom izrabo časa planirala na zdravorazumeski podlagi, tako da bom lahko v danem tretuntku tukaj in ne v nekje drugje / v mislih.

Opustim si, da sem sprejela in si dopustila misliti na bizarne prizore, ki jih bom uzrla, ko se vrnem v našo hišo k dementni osebi. Znotraj tega si odpustim, da sem verjela, da se bo dementni osebi zgodilo nekaj hudega, če ji ne bom ves čas / večino časa na voljo. Zavedam se, da nisem v celoti odgovorna za preživetje dementne osebe in da ne morem vplivati na vse situacije, ki se pojavijo v njenem 'življenju'. Ko se mi pojavijo bizarni prizori in misli glede dotiče dementne osebe, jih ustavim in diham.

Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila videti smisla v obstoju dotične dementne osebe zaradi tega, ker oseba ni sposobna samostojnosti, kratkoročnega pomnjenja in logične komunikacije.  Kadar se mi pojavijo misli o nesmiselnosti obstoja dotične dementne osebe, diham…   

Lastna podoba v moji glavi in moja dejanska podoba ujeta v objektiv

Ko pogledam fotografije / videe s svojo podobo, sem dostikrat presenečena, ker se moja podoba v obliki (gibajoče se) slike ne sklada s podobo / sliko / izgledom  mene v mojih mislih.  

Zaradi tega me je prešinilo: ''Bilo bi mi lažje, če bi lahko videla izraz svojega fizičnega telesa, kajti nezavedni um se kaže preko nenadnih sprememb fizičnega obnašanja in tako bi lahko hitreje prepoznala svoje nepraktične miselne in čustvene vzorce.''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'Bilo bi mi lažje, če bi lahko videla izraz svojega fizičnega telesa, kajti nezavedni um se kaže preko nenadnih sprememb fizičnega obnašanja in tako bi lahko hitreje prepoznala svoje nepraktične miselne in čustvene vzorce.'

obstajati v meni in kot jaz.

Namesto, da bi realizirala, da se izgubljam v želji, ki nima podlage v fizični realnosti, saj ne morem hkrati obstajati kot subjekt in samo sebe opazovati kot objekt.

Če se bo misel 'Bilo bi mi lažje, če bi lahko videla izraz svojega fizičnega telesa, kajti nezavedni um se kaže preko nenadnih sprememb fizičnega obnašanja in tako bi lahko hitreje prepoznala svoje nepraktične miselne in čustvene vzorce.' spet pojavila v moji zavesti, bom z dihanjem zaustavila nerealno željo in se osredotočila na napetost / sproščenost svojih mišic ter izraz svojega fizičnega telesa preverila na ta način.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila svojo podobo v mislih soditi kot večvredno / boljšo / bolj sproščeno kot se je pokazala na podobah ujetih v objektiv.

Namesto da bi se nehala igrat s svojimi večvrednimi / manjvrednimi  predstavami-podobami sebe v mislih in bi se osredotočila na objektivne podobe sebe.

Naslednjič, ko bom želela svojo podobo uporabiti kot orodje za spoznavanje lastnih vzorcev, bom to naredila na podlagi več fotografij / videov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel, da mi lahko pri videnju sebe pomagajo drugi, ki me vidijo in me zrcalijo,

namesto da bi se zavedala, da so odzivi drugih na izraz mojega fizičnega telesa reakcije z različnimi miselnimi in čustvenimi priponkami in tako niso objektivni usmerjevalci.

Ko bom naslednjič ozavestila misel 'da mi lahko pri videnju sebe pomagajo drugi, ki me vidijo in me zrcalijo', se bom opomnila, da ne potrebujem odzivov z +/- nabojem od drugih, ampak da imam na voljo za povratno informacijo svoje telo, ki se ga moram naučiti brati. 

Zapuščam svoje prvo službeno mesto

Pogodba se je iztekla, učitelj ki sem ga nadomeščala za približno pol leta se vrača nazaj.

Preden sem nastopila na to delovno mesto, sem imela približno predstavo o dogajanju v OŠ in o vlogi učiteljice LVZ. Tekom nadomeščanja sem si pridobivala izkušnje… in na koncu lahko potegnem črto: šokirana ob soočenju realnostjo, ne želim več opravljat tega dela za denar.

Ampak sistema to seveda niti malo ne zanima. Moram služit denar / delat za preživetje. In tega dejstva se ne bo dalo na hitro spremeniti, zato je bolj praktično, da spremenim sebe.

Pa poglejmo dejstva…

-Prijavila se bom na zavod za zaposlovanje, kamor bom mogla hodit debatirat na sestanke, zelo verjetno pa je, da mi ne bodo poiskali službe / omogočili kakšnega izobraževanja, ker je trg delovne sile prenatrpan in ker ni denarja.!.

-VIP aka Veze In Poznanstva mi obljubljajo, da me bodo obvestili ob morebitni spraznitvi delovnega mesta za katerega sem se šolala, ampak dejstvo je, da število delovnih mest naraščujoče upada.

-Ne samo v moji stroki, ampak povsod. Kar pomeni, da moram delat v smeri svoje fleksibilnosti.

-Rada bi preikušala različna dela. Rada bi našla manj stresno delo od učiteljskega. Vedno sem si želela službo v kateri bi uživala in ne požirala vsega po vrsti…

  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila predstavo / misli o dogajanju v šoli in predstavo / misli o vlogi učiteljice,

namesto da bi opustila predstave - vnaprej definirane ideje o šoli in o vlogi učiteljice, ki so stvar preteklih izkušenj in bi raje delovala v sedanjem trenutku.

Ko se bodo predstave / definicije o dogajanju v šoli in o vlogi učiteljice ponovno pojavile v mojih mislih, bom učinkovito dihala in se spomnila, da se z (vnaprajšnjim) definiranjem samo-omejujem.

  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' obstajati v meni in kot jaz,

namesto da bi se soočila z dejstvom, da moram delati če želim preživeti in da sem se izšolala za učiteljski poklic ter da je služba učiteljice v trenutnem egoističnem + kapitalističnem sistemu ravno tako ne/naporna kot vse ostale službe.

Če se bo misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' ponovno pojavila v moji zavesti, se bom opomnila, da ne obstaja hitra in magična rešitev za izboljšanje pogojev na (tem) delovnem mestu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' obstajati v meni in kot jaz na podlagi izkušenj iz preteklosti,

namesto, da bi realizirala, da moje pretekle izkušnje niso bile podprte z zadostno samo-odkritostjo in samo-direkcijo.

Če se bo misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' ponovno pojavila v moji zavesti kot posledica izkušenj, se bom opomnila, da so te pretekle, jaz pa sem tukaj-zdaj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila željo, da mi ne bi bilo več potrebno v zameno za denar opravljati učiteljskega dela

in pri tem pozabila, da neizpolnjene želje posledično lahko prinašajo čustva razočaranja.

Ob ponovnem pojavu želje da mi ne bi bilo več potrebno v zameno za denar opravljati učiteljskega dela se bom spomnila, da je treba naredit kar je treba naredit; neglede na to ali je to učiteljko delo z namenom preživetja ali vztrajno iskanje alternativ.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva šokiranosti, razočaranja, brezvoljnosti obstajati znotraj besedne zveze delo učiteljice (LVZ),

namesto da bi besedno zvezo delo učiteljice osvobodila čustvenih priponk v obliki besed šokiranost, razočaranost, brezvoljnost in na ta način prekinila samo-sabotažo.

V bodoče se bom ustavila, kadar bom delo učiteljice začela soditi na podlagi čustev (šokiranosti, razočaranja, brezvoljnosti) in bom učinkovito dihala v danem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besede (učiteljska) 'realnost' s tem ko sem besedo realnost sodila kot negativno / slabo,

namesto, da bi realizirala, da je ta realnost z negativnim prizvokom mogoče samo stvar moje osebne precepcije ali pa je navsezadnje izhodiščna točka, ki se je ne da na hitro magično premaknit proti pozitivnemu / dobremu.

Naslenjič ko bom začela z negativnimi (ali pozitivnimi) sodbami glede učiteljske realnosti, se bom zavedla, da je ta realnost stvar moje osebne precepcije in tako ni najbolj relevantna in/ali da je predmet dolgoletnega sprejemanja in dopuščanja s strani sistema, kar pomeni da so tudi spremembe v smeri proti bolj življenjsko naravnani učiteljski realnosti stvar več(deset)letnega procesa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' misliti na podlagi še dokaj svežih spominov,

namesto, da bi realizirala, da se z upoštevanjem svojih spominov v obliki misli 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' omejujem v delovanju  v sedanjem trenutku.

Ko se bodo v moji zavesti ponovno pojavili spomini na izkušnjo učiteljske realnosti, se bom opomnila, da sem tej 'realnosti' pripela čustvene priponke v preteklosti in da sem zdaj v danem trenutku in učinkovito diham.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' povezovati in definirati s svojo zgroženo-otrplo podobo,

namesto, da bi se zavedala, da moja zgrožena-otrpla podoba skupaj z mislijo 'šokirana ob soočenju z realnostjo, ne želim več opravljati tega dela za denar' predstvlaja destruktivno razmišljanje in opuščanje odgovornosti za spremebe, ki so najboljše za vse.

Če se mi bosta zgoraj omenji misel in podoba ponovno pojavili v mislih, se bom spomnila, da sem v procesu potovanja proti življenju in da naj neodgovorni del mene v obliki destruktivnih misli odjebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel, da moja želja o služenju denarja na drug način 'sistema niti malo ne zanima'

in pri tem pozabila, da jaz obstajam v sistemu in kot delček sistema – takisto kot nekateri ostali, ki jih tudi zanima (moje ali pa vsaj njihovo) služenje denarja na drug način.

Ko mi bo misel, da moja želja o služenju denarja na drug način 'sistema niti malo ne zanima' ponovno zašvigala po glavi, se bom vprašala a res? in šla fizično preverit prosta delovna mesta. 

Računalnik shit

Računalnik z internetom dojemam kot zelo praktično orodje tako za uporabo pri delu / službi, kot za uporabo v prostem času. Priznam, da si zelo težko predstavljam svoje funkcioniranje v tem sistemu brez njega.

In potem pridejo vmesna obdobja, ko računalnik ne funkcionira tako ''kot bi moral''. Kar pomeni, da mora na popravilo. Kar pomeni, da je treba shranit vse uporabne in pomembne podatke. Kar pomeni, da je te podatke potrebno uredit. Kar pomeni, da jih lahko pomotoma izgubim. Kar pomeni, da lahko vešč popravljalec brska po mojih (izbrisanih) podatkih.

Najbolj pa me jezi to, da sem si od začetka dosledno urejala mapo v katero si shranjujem vse za poučevanje likovne vzgoje, potem pa sem si dopustila nedoslednost zaradi katere imam sedaj za razvozlat konkreten zmrdek.

Naslednji dan po zapisanem zgornjem odstavku sem imela namen narediti pisno samoodpuščanje… potem sem se odločila, da se bom raje direktno lotila dela. Okvirno sem sortirala vse dadoteke in mape. Hkrati nepričakovano odpravila težavo s počasnim in prekinjajočim obratovanjem računalnika. Kar nekaj eksperimentiranja, malo informacij iz spomina / preteklih izkušenj in je šlo.

Vidim, da so bili vsi moji strahovi in čustva tesnobe s katerimi sem si povzročala bolečine v predelu solarnega pleksusa nepotreebni / odvečni.

Zavedam se, da je tudi veselje ob opravljenem delu in ob rešenih težavah neprimerno, ker nimam garancije, da bo trajno… večje veselje kot si dopuščam, večje razočaranje me čaka v primeru, da se stanje povrne v prejšnje ali poslabša.

Hkrati z urejanjem in programiranjem računalnika sem urejala in preprogramirala tudi sebe… v smeri samozaupanja. 

Step-by-Step Self-Forgiveness Guideline

''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja.''

''Being a teacher (of fine-art education) is very laborious way of making money.''

Thoughts

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila misel: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja'' obstajati v sebi in kot jaz.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila skozi sodelovanje v misli: 'Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja'' vzpodbujati in negovati čustva žalosti in nemoči. 

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila samosabotažo z gojenjem misli: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja'', namesto da bi se takoj usmerila v samoodpuščanje in preko tega redefinirala vlogo učiteljice v odnosu do služenja denarja. 

The Trigger Point

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila službo učiteljice soditi kot ''zelo naporen način služenja denarja'' na podlagi svojih preteklih izkušenj, ki jih nisem dovolj specifično usmerjala s pomočjo samoiskrenosti in samokorekcijske prakse. 

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila, da besedna zveza ''služba učiteljice'' obstaja v meni in kot jaz kot sprožilec misli: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja''.

 Type of Thought

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila delo učiteljice (likovne vzgoje) soditi kot zelo naporen način služenja denarja.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila, da sodba v obliki izjave: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja'' obstaja v meni in kot jaz.

Emotions and Feelings

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila sodbo: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja'' povezovati s čustvenimi izkušnjami žalosti, nemoči, razočaranja, nesmisla.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila delovati v čustveni izkušnji žalosti, nemoči, razočaranja in nesmisla.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila sodelovati v čustveni izkušnji žalosti, nemoči, razočaranja in nesmisla, zato ker se zavedam, da mi te čustvene reakcije ne bodo pomagale na poti k praktičnim rešitvam pri problemu služenja denarja v službi učiteljice (likovne vzgoje).

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila biti žalostna, nemočna, razočarana in brezvoljna, zato ker se zavedam, da ne obstaja hitra magična rešitev, ki bi vse naredila znosnejše in razrešila vse kar me teži.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila biti žalostna, nemočna, razočarana in brezvoljna, zaradi tega ker se ne želim soočit s svojo realnostjo.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila željo / hrepenenje po hitri magični rešitvi, ki bi naredila vse znosnejše, ker se ne želim soočiti s svojo trenutno realnostjo.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila upirati se soočenju s svojo trenutno realnostjo in da sem se namesto tega utapljala v čustvenih energetskih izkušnjah žalosti, nemoči, razočaranja in nesmisla.

Words

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila službo učiteljice (likovne vzgoje) soditi kot bolj / manj ne/naporno služenje denarja v primerjavi z drugimi službami.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila služenje denarja v trenutnem zaposlitvenem sistemu soditi kot naporno, ker se zavedam, da mi ta sodba ne bo olajšala služenja denarja, ki ga nujno potrebujem za preživetje.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila soditi besedi 'služenje denarja' kot negativni.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila soditi besedno zvezo 'služenje denarja' kot slabo / negativno / napačno v svojih mislih.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besedne zveze 'služenje denarja' s tem, ko sem besedno zvezo 'služenje denarja' sodila kot slabo / negativno / napačno.

'učiteljica (likovne vzgoje)'

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila besedno zvezo 'služenje denarja' povezovati in definirati z besedo 'učiteljica (likovne vzgoje)'.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besedne zveze 'služenje denarja' in od 'učiteljice (likovne vzgoje)', skozi definiranje besedne zveze 'služenje denarja' v 'učiteljici (likovne vzgoje)' v ločevanju od sebe.

'napor'

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila besedno zvezo 'služenje denarja' povezovati in definirati z besedo 'napor'.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besedne zveze 'služenje denarja' in od 'napora', skozi definiranje besedne zveze 'služenje denarja' v 'naporu' z ločevanjem od sebe.

'izguba časa'

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila besedno zvezo 'služenje denarja' povezovati in definirati z besedno zvezo 'izguba časa'.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ločevati sebe od besedne zveze 'služenje denarja' in od 'izgube časa', skozi definiranje besedne zveze 'služenje denarja' v 'izgubi časa' z ločevanjem od sebe.

(Ostale sopovezave in sodefinicije iz miselnega vzorca si bom odpustila ustno in naglas.)

Pictures

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila zgornjo karikaturo sneto iz interneta povezovati in definirati s sodbo: ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja.''

''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja.''

Služenje denarja

Napor

Ne/smiselnost

Birokracija

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila podobo s človekom v centru, ki ima levico stegnjeno proti denarju, desnico in ramena v položaju ''ne vem'', kateremu gredo pokonci lasje in mu iz ušes udarja pritisk, podobo z letečimi knjigami – pravilniki na levi, s padajočimi knjigami – učnimi načrti nad človeško glavo in s padajočim denarjem na desni strani podobe obstajati v meni in kot jaz.  

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila povezovati zgornjo podobo z mislijo:

''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja.''

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila: služenje denarja, napor, ne/smiselnost, birokracijo povezovati in definirati z zgornjo podobo s človekom v centru, ki ima levico stegnjeno proti denarju, desnico in ramena v položaju ''ne vem'', kateremu gredo pokonci lasje in mu iz ušes udarja pritisk, podobo z letečimi knjigami – pravilniki na levi, s padajočimi knjigami – učnimi načrti nad človeško glavo in s padajočim denarjem na desni strani podobe.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da moram kot učiteljica obstajati v izkušnjah in kot izkušnje služenja denarja, napora, ne/smiselnosti in birokracije.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila ločevanje sebe od služenja denarja, napora, ne/smiselnosti, birokracije skozi definiranje besed v ločevanju besed od sebe znotraj zgornje podobe.

Memories

Odpuščam si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da se je vloga učitelja od časa, ko sem bila še sama učenka OŠ pa do danes, ko nastopam v vlogi učiteljice konkretno spremenila in sem si tudi zaradi tega dopustila oblikovati sodbo ''Biti učiteljica (likovne vzgoje) je zelo naporen način služenja denarja.''

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila soditi delo svojega osnovnošolskega učitelja likovne vzgoje kot dokaj preprosto / lahko in da sem si posledično dopustila misliti, da bo tudi moje delo preprosto.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila soditi delo in način dela svoje srednješolske učiteljice aranžerstva kot dolgočasno.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila enega učitelja didaktike na faksu soditi kot zafrkanta in drugega kot precizneža.

LJUBEZEN

Moje asociacije na to besedo so:

-partnerska ljubezen,

-starševska ljubezen,

-ljubezen do družine,

-ljubezen do domovine,

-ljubezen do dela / hobija,

-ljubezen do živali,

-ljubezen do življenja.

(Vse te besedne zveze se mi zdijo prazne. Ker nam kapitalističen sistem v katerem živimo v nobenem primeru ne omogoča brezpogojne ljubezni. A je ljubezen sploh še ljubezen, če je pogojena?)

Partnerska ljubezen / ljubezen do osebe s katerem si v intimnem odnosu.

Besede ''ljubim te'' so mi vedno šle izjemno težko iz jezika… ker se mi je vedno zdelo, da jih ne bom povedala na dovolj prepričljiv način. Kajti ljubiti osebo za mene pomeni poznati jo, razumeti jo, spremljati / sprejemati jo v njenem procesu spreminjanja, podpirati osebo tudi s svojim nestrinjanjem, ko vidiš, da gre v (samo)destruktivno smer…

Ljubiti partnerja za mene pomeni obojestransko vzpostavitev konstruktivne komunikacije in seksa, v katerem enakovredno uživata oba partnerja.

Gledam, pa ne vidim enega takšnega odnosa. Saj ga niti ne morem videt… še posamezniki ne znamo vzpostaviti iskrenega odnosa sami s sabo in s svojim telesom; to pa je predpogoj za vzpostavitev ''ljubečega odnosa'' med dvema osebama.

Nehala sem uporabljati besedno zvezo ''Ljubim te!''. To so za mene samo še abstraktne besede, ki te –če si dovoliš- začasno prestavijo v nek relativno prijeten energetski občutek… ki se slej ali prej izteče in se posledično transformira v bolj ali manj neprijeten energetski občutek. Potem pa ''nehaš ljubiti''. Potem se odločiš, da ne ljubiš več partnerja zaradi tega in tega razloga / zaradi tega, ker se je spremenil / zaradi tega ker več ne podpira vzorcev, ki si jih navajen…

V bistvu pa so dejanja dolgoročne vzajemne podpore med partnerjema na osnovi samoiskrenosti dovolj glasna, da preglasijo vsak še tako spontan ''Ljubim te!''.

  

Starševska ljubezen

A so nas starši vzgajali v brezpogojni ljubezni in dolgotrajno podpirali naše samoizražanje? Nikoli. Resda niso znali, ker jih nihče ni naučil kako podpirati otrokov izraz. Četudi so si ga želeli in mogoče celo znali podpreti, si ga niso upali – preveč jih je bilo strah, da bi bil otrok zaradi življenjske samoizraznosti nesprejemljiv za sistem / družbo.

Zato so raje poskrbeli za ''svoj obstoj'' preko tega, da so na otroke prenesli svoje vzorce. S pomočjo nagrajevanja in kazni. Ne eno, ne drugo za mene ne pomeni dejanja ljubezni, ampak dejanje pogojevanja.

Če narediš to in to, te ljubim, moj otrok / če tega in tega ne naredi, te ne ljubim  več. Pogosto pogojujejo starši. In pri tem večkrat sami ravnajo drugače kot z besedami otroka prepričujejo da je prav.

Ko pa je vendar dejstvo, da nobena, še tako poudarjena starševska beseda ni glasnejša od najbolj tihega vzgleda, ki ga otrok pridobi s posnemanjem dejanj svojih staršev.

Ljubezen do družine

Naša družba je spredalčkana v manjše enote, imenovane družine. Družina bi naj okvirno delovala kot celota v mislih, besedah in dejanjih, njeni člani bi se naj medsebojno podpirali, varovali svoje družinsko ime in premoženje in en drugega imenovali moj…  Nekako tako bi lahko verjetno opredelili ljubezen do družine.

Ampak znotraj tega se skriva lastninjenje članov svoje družine, potuha družinskim članom z namenom ohranjanja dobrega glasu ''o naši zdravi družini'', konkurenca med različnimi družinami, sprejemanje nepraktičnih kompromisov, razne oblike materialne in čustvene odvisnosti…

To poveličevanje družinskih članov kot večvrednih ljudi v primerjavi z ostalimi ljudmi mi ne diši. Ni mi všeč razmišljanje v smeri ''starša sta mi podarila življenje in me preživljala, zato sem jima jaz kot njun otrok dolžna vračati nazaj''. Smrdi po obvezi, ki ni nujno najboljša za otroka, niti ne za starše.

Nam ne bi bilo veliko lažje / lepše / boljše, ko bi bil vsak starš starš vsakemu otroku in ko bi bil vsak otrok otrok vsakega starša? S tem bi preprečili prisvajanje drugih oseb in konkurenčnost med mojimi in tvojimi.

Ljubezen do domovine

Nikoli je nisem razumela. Nikoli nisem razumela zakaj je svet razmejen na navidezne meje znotraj katerih veljajo drugačni zakoni. Zakaj lahko državljani ene države živijo dokaj svobodno v primerjavi z državljani druge države, kjer so ljudje podrejeni grotesknim pravilom; ko pa vendar nimaš možnosti izbire države v katero se boš rodil.

Nikoli nisem razumela zakaj je državo treba braniti z življenji posameznikov – ko pa so posamezniki tisti, ki tvorijo državo. Država ubija del sebe, da lahko preživi!? Če bi se odpovedala svojemu obstoju, oziroma če bi se razširila na svet brez meja, pa ne bi bilo potrebno žrtvovati nobenega človeškega življenja… Ne bi bilo več potrebno umirati ''našim'' državljanov in ne bi bilo potrebno jemanje življenj ''tujim'' državljanom. Ne vidim smisla v delitvi sveta na države in definitivno v tem ne vidim niti kapljice ljubezni!

Ljubezen do dela / hobija

Lepe besede… ki jih mogoče dejansko živi kak odstotek prebivalstva. Kakorkoli – za sebe ne morem reči, da je moje delo moj hobi in da ga ljubim. Tega ne opazim niti v svoji okolici, razen izjemoma.

Ni važno katera služba je v igri, skoraj nikoli ne slišim človeka reči, da je zadovoljen s svojo službo. V našem kapitalističnem sistemu nimamo niti pogojev za to. Ali je preslabo plačilo ali so preslabi odnosi s sodelavci in/ali nadrejenimi / podrejenimi ali pa kar oboje.

Posledično nas je strah, ker ne vemo, če bomo imeli dovolj denarja za preživetje, strah nas je iskrenosti v odnosih z drugimi, ker se bojimo, da zaradi tega ne bomo sprejeti in bomo posledično spet ob denar, ki nam omogoča preživetje…

Uveljavitev enakovrednega denarnega sistema bi pregnala strah pred plačilno nezmožnostjo, ''skupno'' samoodpuščanje pa bi uredilo medsebojne odnose. Če bi bilo izhodišče vsakega dela ''kar je najboljše za vse'', svojega dela ne bi bilo več težko ljubiti.

Ljubezen do živali

Ljudje si izbiramo hišne ljubljenčke. Glavna razlika med medčloveškimi in med človeško-živalskimi odnosi je, da živali ne govorijo. Tako tudi ne morejo ugovarjati. Dajejo pa občutek da lahko poslušajo. Dajejo nam občutek, da za nekoga skrbimo in ga negujemo in da je ta živalski nekdo za to hvaležen – v primerjavi s človeškim nekom, ki za našo skrb ni vedno hvaležen, zadovoljen, zna biti izbirčen in poln kapric.

Ljubezen izkazujemo izbranim živalim, medtem ko so nam druge odvečne / nagnusne / primerne le za hrano / nevredne ljubezni / nam povzročajo strah…

A ni prav vsaka žival kot oblika življenja vredna spoznavanja in raziskovanja možne komunikacije preko fizičnega?

Ljubezen do življenja

Še pred kratkim sem lahko trdila, da ne vidim smisla v (svojem) človeškem življenju zaradi sistema v / po katerem živimo. Lahko sem se sprijaznila z mislijo, da po smrti fizičnega telesa ne ostane nič od človeka in tega nisem smatrala kot negativnega. Nas ljudi sem dojemala kot sebične uničevalce – zakaj bi torej bilo kaj tragičnega, če se naš obstoj neha?

Tako sem razmišljala, dokler nisem naletela na praktični, zdravorazumski rešitvi za življenje na našem planetu. Enakovredni denarni sistem in samoodpuščanje, ki nam bosta omogočili uživanje življenja in svobodo izražanja ne glede na obliko življenja v kateri bivamo. Za razliko od zdajšnjega prebijanja / preživljanja skozi življenje.

Vse to, kar mi imenujemo ljubezen (vrste ljubezni) v bistvu sploh ni ljubezen, ker temelji na sebičnih izhodiščih.

Sebičnost / ego se da odstraniti s pomočjo samoiskrenosti, samoodpuščanja nepraktičnih miselnih in čustvenih vzorcev in sprememb v naših lastnih akcijah / dejanjih.

Ljubezen je samo ena – enakovrednost / podpora vseh oblik življenja.




An interview with the Design of Love through the Interdimensional Portal (2007)

IN TIME / V ČASU

 je naslov filma, v katerem ljudje ne plačujejo z denarjem, ampak s časom. Starajo se do 25ega leta starosti, nato jim ostane še leto dni časa, ki ga lahko povečujejo / zmanjšujejo. Preostali čas imajo v digitalni obliki zapisan na notranji strani ene roke, preko druge roke ga odlivajo / prilivajo. V tem filmu obstajajo različni časovni pasovi za ljudi, ki imajo različno veliko količino časa.

Film je mojo pozornost pritegnil zaradi vzporednice z realnim svetom. Marsikdo pozna pregovor ''Čas je denar''. Moja osebna izkušnja v našem sistemu je: če želim imeti denar, moram porabiti določeno količino časa, ki ga ne preživljam tako kot bi ga v resnici želela… in če želim preživljati čas tako kot bi ga v resnici želela, za to potrebujem denar.

''Začaran krog'' našega bolanega sistema. Ljudje smo denar sprejeli kot našega boga, ki odloča o naših življenjih. Problem je v tem, da je denar neenakomerno razdeljen med ljudi. Kar pomeni, da bogati živijo dolgo življenje in si lahko privoščijo kvaliteto bivanja. Kar pomeni, da revni živijo manj časa in bivajo v skrajno nekvalitetnih razmerah.

Dokler si tisti z veliko denarja še lahko zakrivajo oči, bo njihovo življenje še vedno definirano kot kvalitetno. Vendar pa se bodo slej ali prej prisiljeni soočiti z razliko med presežkom denarja, ki ga posedujejo sami in med pomanjkanjem denarja, ki ga zrcali njihova okolica. Takrat svojega ''bogatega'' življenja ne bodo mogli več definirati kot kvalitetnega, ker bo njihova denarna varnost preveč ogrožena od ljudi, ki se bodo bojevali za svoje preživetje / življenje.

Denarno priviligiranih ni najbolj smiselno napadati, ker napad zahteva žrtve. Lahko pa kot večina postopoma nehamo sprejemati in dopuščati sistem razlik med bogatimi in revnimi. Podpremo enakovredni denarni sistem. Zaradi naših navad in prepričanj se nam bo ta praktična rešitev mogoče zdela neizvedljiva. Za ta problem imamo na voljo samoodpuščanje miselnih in čustvenih vzorcev, ki nas omejujejo.

Kaj še torej čakamo??? Želimo živeti v borbi s časom in denarjem ali želimo ŽIVETI življenje v samoizražanju?

Sklep zgoraj omenjanega filma je, da je časa dejansko za vse dovolj in na koncu si ga s pomočjo nasilja razdelijo. Ampak kot vemo, nasilje zahteva žrtve. Naša fizična realnost je takšna, da je denarja (ki nam trenutno omogoča zemeljsko življenje) za vse dovolj. Prej kot bomo realizirali enakovredno razporeditev denarja, prej bomo začeli živeti svoj čas. Do takrat ga bolj ali manj prebijamo.

Aktualno samoodpuščanje učiteljice (1)

Danes sem se iz šole vrnila utrujena, naveličana, razočarana.

Lahko se smilim sama sebi in o tem pojamram parim osebam, ampak s tem si ne bom preprečila doživljanja podobnih neprijetnih izkušenj v prihodnosti.

Raje bom ubesedila svoje nepraktične miselne in čustvene vzorce in poskušala na podlagi napisanega živeti samokorekcijo v praksi.

Korak po korak, dih po dih, vztrajno skozi proces k praktičnim spremembam, najboljšim za vse.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila misli in občutke manjvrednosti zaradi svoje neizkušenosti v vlogi učiteljice. Vsak nov korak / nova vloga je pot v neznano in zaradi tega ni manjvredno dejanje. Je enostavno spoznavanje nove izkušnje, ki jo sogradim iz diha v dih.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila popuščanje - tako sebi, kakor tudi učencem - namesto da bi realizirala, da učenci vedno znova preizkušajo meje in jih stopnjevano širijo v smeri, za katero verjamejo, da je najboljša / najlažja za njih.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila svojo pozornost namenjati osebnim zadevam / motnjam posameznih učencev, namesto da bi jim že od začetka dala jasno vedeti kje so moje / njihove meje in namesto da bi dosledno vztrajala pri svojih odločitvah.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila nedoslednost –tako sebi, kakor tudi učencem-, zavoljo tega, ker bom z njimi le določen čas, namesto da bi vztrajala pri doslednosti in preoblikovala svoje nepraktične vzorce ter na ta način hkrati učence učila z vzgledom.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila izbruhe in neprimerno obnašanje učencev včasih jemati osebno, namesto da bi realizirala, da je njihov upor posledica posiljevanja sistema v katerem živijo / živimo.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila od učencev pričakovati večjo mero samoodgovornosti, kot so jo preko vzgleda prekopirali od svojih družin, vrstnikov, učiteljev, medijev…

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila naivno verjeti, da učenci / otroci, ki odraščajo v gnilem sistemu tega sistema ne bodo zrcalili, ko jim za to dopustim priložnost.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila prepričanje, da bodo vedenjsko bolj problematični učenci brez prave samokontrole popustili pri svojem neprimernem obnašanju vsaj zaradi strahospoštovanja.

Odpuščam si, da sem sprejela in si dopustila nase prevzeti tudi delčke odgovornosti učencev in / ali njihovih družin in na ta način utrujala sebe in podpirala neodgovornost drugih. 

Kakšno enakovrednost živimo in kakšno enakovrednost bi lahko živeli

Z družino smo sedeli pri kosilu in jedli. Brez besed, ki bi jih namenjali eden drugemu. Izrazi na naših obrazih niso bili sproščeni. Vsak izmed nas s polno glavo misli in skrbi.

Takrat me je spreletelo, da smo si enakovredni ''vsaj'' v tem, da smo vsi utrujeni / bolani od sistema v katerem živimo…

Bližajo se počitnice. Tempo v šoli je vse bolj neizprosen. Pridobivanje ocen, zaključevanje ocen, popravljanje ocen, priprave nastopov za zaključno prireditev, organizacija zaključnih izletov, nestrpni in naveličani učenci, nadomeščanja manjkajočih učiteljev…

Še v nobenem obdobju v času pouka ni manjkalo toliko učiteljev, kot jih manjka sedaj – proti koncu. Tisti, ki vztrajamo tudi nismo več v takšni kondiciji kot s(m)o bili na začetku in v sredini šolskega leta. To se vidi že na naših obrazih in po načinu gibanja.

Izčrpani / izgoreli… enakovredni ''vsaj'' v tem, da smo vsi utrujeni / bolani od sistema v katerem živimo…

Utrujeni in bolani, pa ta sistem vseeno podpiramo. Namesto, da bi živeli v sproščenem samoizražanju…

V imenu življenja podprimo enakovredni denarni sistem in zaživimo v samoizražanju!