Jezna na mamo 2 / samoodpuščanje 2

·         Nadaljevanje objave Jezna na mamo 2:

http://duskamaglica.blogspot.com/2012/09/jezna-na-mamo-2.html

·         Dizajni sistemov / Dizajn strah / Živčnost in tesnoba & Strahovi v zvezi z družino / Jezna na mamo

(Sistem desings / Desing of fear / Nervousness and Anxiety & Fears in Relation to Family / Angry at mother)

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva jeze in/ali tesnobe, ko sem predvidevala, da bo mama vstopila v mojo sobo, ko sem videla njen klic na telefonu, ko sem videla mail s pozivom naj jo pokličem.

Kadar opazim, da obstajam kot čustvo tesnobe in/ali jeze zaradi mamine prisotnosti ali zaradi predvidevanja, da se bo vsak čas pojavila ali oglasila, se ustavim in diham.

Zavedam se, da za pojav teh dveh čustev v meni ni kriva mama, ampak sem za svojo jezno/utesnjeno reakcijo ob mamini prisotnosti odgovorna sama.

Zavezujem se, da bom preko samoodpuščanja raziskala vzroke svoje naperjenosti napran mami in odpravila svoje reakcije napran mami.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila soditi mamo kot zelo čustveno in dramatično osebo; znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila očitati ji stvari – med drugim pretiravanje.

Kadar opazim, da mamo sodim in ji očitam stvari, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moje čustveno nabito sojenje in očitanje škodi nama obema: meni zato, ker reagiram skozi čustva, njej zato ker je ne usmerja najbolj v spremembe ampak prej v upor/odpor. Zavedam se, da lahko spreminjam in prevzemam odgovornost le zase; in da lahko mamo najbolj prepričljivo usmerjam k prevzemanju odgovornosti z lastnim vzgledom. Zavedam se, da sem delno tudi mamina kopija – kar pomeni, da moram vzeti v obzir da so njene lastnosti in dejanja, ki me jezijo / mi vzbujajo tesnobo delno moje lastne lastnosti in dejanja – torej v bistvu  jezim in utesnjujem sama sebe… Če ne s ponavljanjem specifičnega nepotrebnega vzorca prevzetega od mame, pa s svojo čustveno reakcijo na mamin nepraktičen vzorec… damn, lol.

Zavezujem se, da bom preko samoodpuščanja raziskala vzroke svoje sodb/očitkov-strahov, jim z nesodelovanjem v njih znižala moč in jih končno prekinila.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamino prisotnost soditi kot 'težko za prenašat'.

Ko opazim, da mamino prisotnost sodim kot 'težko za prenašat', se ustavim in diham.

Zavedam se, da z vnaprejnšjimi sodbami soustvarjam to kar sodim in oviram spremembo v smeri, ki je najboljša za vse.

Zavezujem se, da se bom na to zavedanje opomnila ko se bom zasledila pri obsojanju mame / ostalih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vzdrževati in stopnjevati čustvo odpora ob maminem dotiku, dokler ga sploh nisem več prenesla.

Ko opazim, da obstajam v odporu do maminega dotika, SE USTAVIM IN DIHAM!!!

Zavedam se, da je mamin dotik enakovreden vsakemu drugemu fizičnemu dotiku – če ga ne doživljam skozi misli…

Zvezujem se, da bom predihala mamine dotike. Ko se me bo dotaknila, dotika ne bom definirala kot maminega, ampak kot človeškega. Mogoče bo pa to pomagalo…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti/zaupati/nasedati svoji mami samo zaradi tega, ker je moja mama (vzorec: otroci bi naj zaupali svojim staršem) in ker so se mi njene besede zdele prepričljive.

Ko opazim, da brez dvoma/spraševanja verjamem/zaupam 'prepričljivim' besedam svoje mame, se ustavim in diham.

Zavedam se, da se ne morem vedno zanest na mamo, lahko se pa zanesem na sebe.  

Zavezujem se, da pri pomembnih stvareh ne bom samo verjela maminim besedam – neglede na to ali so pozitivno ali negativno usmerjene - ampak bom resničnost njenih besed preverila z relevantnimi in natančnimi informacijami.  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamine besede soditi kot prepričljive; znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila čustvo jeze, ko sem ugotovila, da sem jim nasedla.

Ko opazim, da sodim mamine besede kot prepričljive in kadar opazim, da se jezim zato ker sem nasedla bsedam, ki sem jih sodila kot prepričljive, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moj občutek o prepričljivosti besed drugih še ne pomeni, da so besede relevantne. Zavedam se, da mi jeza v nobenem primeru ne pomaga pri spremembi neželjenih vzorcev, ampak me kvečjemu zadržuje znotraj njih.

Zavezujem se, da ne bom več nasedala lastnemu občutku o prepričljivosti maminih besed. Zavezujem se, da se bom opozarjala na destruktivnost lastne jeze (zaradi svoje naivnosti).  

Jezna na mamo 2

    ·         Nadaljevanje objave Jezna na mamo 1 + samoodpuščanje 1:

http://duskamaglica.blogspot.com/2012/05/jezna-na-mamo.html

·        Dizajni sistemov / Dizajn strah / Živčnost in tesnoba & Strahovi v zvezi z družino / Jezna na mamo

(Sistem desings / Desing of fear / Nervousness and Anxiety & Fears in Relation to Family / Angry at mother)

V prvem blogu Jezna na mamo sem zapisala, da v stiku z mamo pogosto postanem jezna… Če sem še malo bolj samoiskrena, postanem jezna / začnem čutit tesnobo že preden pride direktno do stika – ko predvidevam, da bo vstopila v mojo sobo, ko vidim njen klic na telefonu, ko vidim mail s pozivom naj jo pokličem.

Ona to čuti in ve. Mi je že tudi sama čustveno-dramatično očitala, da ne prenesem njene prisotnosti. Najprej sem ji očitala nazaj, da pretirava; kako bi pa vendar izgledalo, da kot hčerka ne prenašam mamine prisotnosti? Ampak sem si priznala, da jo prenašam zelo težko. In če pogledam okrog sebe – to da hčere težko prenašajo mame sploh ni tako redek vzorec… ampak se vztrajno prekriva, hčere vseeno 'potrpijo' in tako ohranjajo navidezen mir v hiši.

Jaz nisem skrivala, da mamine prisotnosti ne prenašam najbolje – ravno nasprotno. In vedno slabše sem prenašala njen dotik, dokler se ga nisem začela očitno izogibat. Nisem torej skrivala svojih resničnih čustev do mame – raje sem ji izrazila – ampak to vseeno ni pomagalo pri odpravi jeze / tesnobe, ki me je prevzela v odnosu z mamo. Obe sva vedeli, da najin odnos ni zdrav, nobena ni vedela kaj naj glede tega stori…

V prvem blogu Jezna na mamo sem zapisala, da ne vem kdaj se je začela kopičiti moja jeza do mame. Nakar sem skozi samoodpuščanje prišla tudi do tega vzroka: jezna postanem, ko ugotovim, da mamine nadvse prepričljive besede niso bile relevantne, jaz pa sem verjela / nasedla. To kljub samoodpuščanju še vedno večkrat naredim – samo zato, ker ji zaupam kot svoji mami! Za razliko od drugih ljudi, ki jim ne zaupam toliko, samo zaradi tega, ker niso moja mama. Razlog za zaupanje niso družinske vezi, ampak dogodki iz različnih situacij, ki potrdijo / ovržejo zanesljivost osebe. Po tej potki bom zaenkrat iskala nadaljne izvore jeze do mame in si jih odpustila.

Samoodpuščanje bom naredila še na mamina navodila kaj naj naredim oz. vprašanje, če bi naredila določeno opravilo. Ravno danes sem spet zaznala odpor / tesnobo ko mi je naročila naj zlikam oblačila – če nimam nič drugega v planu. Po eni strani ne razumem smiselnosti nekaterih vsakdanjih opravil (likanje, košenje trave, za telo neprijetna & nepotrebna opravila...), po drugi strani me muči način na katerega mama zahteva ali sprašuje = 'vljudno zahteva'.

Vajena sem (bila) tudi vzorca reagiranja na mamine reakcije – ko sem v njenih dejanjih opazla nekaj nerelevantnega z močno čustveno reakcijo, sem zadevo hotela umiriti, ampak nisem vedela kako / nisem izbrala primernega načina. In potem sem njo krivila za lastno slabo počuteje / za svoje reakcije na njene reakcije / predvsem za tesnobo, ki sem jo občutila zaradi nemoči in nezmožnosti pomagati v določeni situaciji… Ta vzorec mi je v enem specifičnem primeru pred kratkim uspelo ustaviti, zato bom ta trenutek nosila s sabo kot točko samozaupanja s pomočjo katere bom reševala nadaljne primere (v povezavi s čustvi jeze / tesnobe / krivde, ki si jih povzročam v povezavi z mamo.)

Mh… še občutke krivde 'ki mi ga povzroča mama' imam za predelat. Tokrat za primer, ko se imam namen kam odpravit, mama pa bi ravno takrat potrebovala mojo pomoč.

In pa svoje reakcije na mamine nasvete.

Samoodpuščanje sledi  v nadaljnih 'Jezna na mamo' objavah…

Strahovi pred izgubo & strahovi v povezavi s časom/ Zakaj ne morem vsega svojega časa posvetit Desteni materialu!?!

To, kar bi želela početi malodane ves čas, je predelava Desteni materiala. Zakaj? Ker je kot celota edini smiselni, življenjsko relevanten material, ki sem ga zasledila doslej.

Problem nastane, da zaradi te svoje želje 'najprej predelati čimveč Desteni teorije' zanemarjam vpeljavo te teorije v svoje vsakdanje življenje. To ni nek nov vzorec pri meni; zaradi dopuščanja vzorca večvrednosti teorije pred prakso, sem imela že večkrat probleme oz. manjko. To se mi je na daljši rok še pred odkritjem Desteni okvirno zgodilo 2x, ko sem mislila, da sem našla informacije, ki mi bodo osmislile življenje, me naučile živeti; informacije o zavestnem sanjanju in informacije o teozofiji. V takšnih primerih, ko se odločim, da dam prednost teoretičnemu pred praktičnim, se mi dogaja, da začnem zanemarjati bistvene komponente življenja. Še tale video pogledam, samo še tole preberem… in potem hitim pri kuhanju, čiščenju, čemerkoli že… Naglica / pomanjkanje časa pa hodi z roko v roki s stresom in posledicami v obliki 'nesreč in napak', ki zahtevajo še dodatni čas za po(s)pravljenje.

Iščem službo, ampak dokler imam še nekaj denarja je še nimam želje najt… ker to spet pomeni, da bom imala manj časa za Desteni material…

In nazadnje so tu še mamini pozivi v smislu 'kaj če bi ti malo ven prišla pa šla pogledat če je kaj za naret (okoli hiše), saj ne moreš cel čas sedet za računalnikom'. Če že ne drugega, vsak dan vsaj skuham, tako da ni res da ves čas sedim za računalnikom. Mama ne dojame, da preko računalnika dobivam Desteni navodila za življenje…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misli 'To, kar bi želela početi malodane ves čas, je predelava Desteni materiala. Ker je kot celota edini smiselni, življenjsko relevanten material, ki sem ga zasledila doslej.'

Ko opazim, da obstajam v želji po predelavi še več Desteni materiala, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je osnovni princip Desteni enost in enakovrednost. S tem, ko predelavi Desteni materiala posvečam svojo pozornost in svoj čas na račun opravil, ki jih je potrebno storiti v fizičnem (izven računalniške realnosti), pa v bistvu delam proti principu enakovrednosti.

Zavezujem se, da si bom naredila okvirni dnevni urnik, v katerem si bom prerazporedila svoj čas bolj enakovredno med predelavo Desteni materiala, delu v in okrog hiše, slikanju / službi in rekreaciji / gibanju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila živeti in vzdrževati vzorec dolgoročnega srkanja množice informacij / teoretičnega znanja o določeni temi, ki sem jo (začasno) sprejela kot relevantno za življenje in pri tem zanemarjala kar je bilo potrebno storiti v praksi vsakdanjega fizičnega življenja.

Ko opazim, da se izgubljam v energetskem občutku vzhičenosti kot posledico srkanja množice informacij / teoretičnega znanja o določeni temi, ki sem jo (začasno) sprejela kot relevantno za življenje, se ustavim in diham.

Zavedam se, da moram manj svojega časa posvetiti teoretičnemu znanju in več svoje pozornosti nameniti praktični izkušnji oz. temu, kar je potrebno opraviti v fizičnem. Zavezujem se, da bom to tudi storila s pomočjo okvirnega dnevnega urnika. Zavezujem se, da bom manj delala z glavo in več s celim telesom.

Odpustim si, da sem v preteklosti sprejela in si dopustila za približno dve leti prakticirati zavestno sanjanje, ker sem verjela da je smiselno in ker me je zabavalo / mi krajšalo čas. (Smiselno se mi je zdelo zaradi tega, ker sem vadila zavedanje 'na višji ravni', ker sem v sanjah vadila ohranjanje zavedanja in moč namere, ki sem jih lahko potem prenesla na 'nižjo' fizično raven.)

Ko opazim, da preživljanje svojega časa vrednotim kot zabavno / kratkočasno / smiselno, se ustavim in diham.

Zavedam se, da sem okrog dve leti fizično realnost vrednotila kot manjvredno in dolgočasnejšo napran sanjski 'realnosti' na 'astralni ravni'. Zavedam se, da sem svoj čas zapravljala s spanjem, s predpripravami na spanje, s popoldanskim spancem… in da vzorcev zavedanja, ohranjanja zavedanja in jačanja namere nisem prenesla v fizično realnost kot praktično uporabnih življenjskih vzorcev.

Zavezujem se, da se ne bom več ukvarjala z zavestnim sanjanjem v okviru spanja, ampak se bom raje 'prebujala' še iz miselnih monologov tekom dneva.

Odpustim si, da sem v preteklosti sprejela in si dopustila obsedeno predelovanje informacij o teozofiji ( = na taki osnovi temelječ nauk o božanski resnici, katere ostanke vsebujejo vse vere, o razvoju s ponovnimi utelešenji in o enakosti vseh ljudi), ker sem verjela, da mi bo ta končno pomagala razumeti življenje.

Ko pri sebi opazim obsedeno predelovanje informacij, se ustavim in diham.

Zavedam se, da sem si s teozofskimi temami o sedmih ravneh obstoja, o posmrtnem življenju, o reinkarnaciji, o entitetah… krajšala čas, (smisla) življenja pa z njihovo pomočjo nisem dojela.

Zavezujem se, da si ne bom več dopuščala obsedenosti pri predelovanju kateregakoli materiala / informacij. Zavezujem se, da fizične ravni bivanja ne bom vrednotila kot manjvredne katerikoli drugi ravni, ki morebiti utegne obstajati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila  željo 'najprej predelati čimveč Desteni teorije in jo šele potem / enkrat v prihodnosti prenesti v življenje' obstajati v meni in kot jaz.

Kadar opazim lastno poveličevanje Desteni teorije in hkrati poniževanje tega kar je potrebno storiti skozi dan, da se življenje na fizični ravni preusmeri v to kar je najboljše za vse, se ustavim in diham.

Zavedam se, da Desteni teorija sama po sebi nima prave vrednosti, ker je tu z namenom uporabe v praksi živjenja (posameznika in hkrati človeštva). Zavedam se, da je samoodpuščanje kot glavno orodje Desteni teorije le predpriprava poti za samokorekcijsko PRAKSO.

Zavezujem se, da bom opustila željo po prekomernem polnjenju z Desteni teorijo. Zavezujem se, da bom v času, ki ga bom porabila za vsakodnevna opravila prakticirala Desteni orodja spoznana skozi teorijo; učinkovito dihanje, opravljanje naloge korak za korakom, preverjanje lastnih reakcij…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila predelovati Desteni teorijo kolikor dolgo je le šlo + še malo dlje, zaradi česar sem potem hitela pri ostalih vsakodnevnih opravilih.

Ko se zavem, da zavlačujem s predelavo Desteni teorije na račun ostalih vsakodnevnih optavil, se ustavim in diham.

Zavedam se, da mi ni potrebno hiteti in si ustvarjati stresa, če s predalavo Desteni teorije zaključim nekaj časa prej… in jo tako mimogrede prenesem še v prakso… lol.

Zavezujem se, da bom s predelavo Desteni materiala zaključevala ob takem času, da mi ne bo potrebno hiteti in posledično biti v stresu pri drugih opravilih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zanemarjati iskanje službe v strahu, da zaradi službe ne bom imela dovolj časa za predelavo Desteni materiala.

Kadar opazim, da obstajam v odklonilnosti do iskanja službe, ki mi bo vzela nekaj časa na račun predelovanja Desteni materiala, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je vodilo Desteni materiala prevzemanje odgovornosti nazaj nase, znotraj česar se nahaja tudi prevzemanje za lastno finančno sposobnost.

Zavezujem se, da bom po preteku dveh mesecev začela intenzivno iskati službo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila z jezo in odporom reagirat na mamine pozive v smislu 'kaj če bi ti malo ven prišla pa šla pogledat če je kaj za naret (okoli hiše), saj ne moreš cel čas sedet za računalnikom'.

Kadar opazim jezo in odpor zaradi maminih pozivov naj se izpred računalnika (z Desteni materialom) premaknem pogledat kaj je potrebno naredit okrog hiše, se ustavim in diham.

Zavedam se, da me jeza razžira in da je sem odpor ustvarila kot nasprotje svojemu mehurčku udobja. Zavedam se, da sem res preveč časa za računalnikom in da mi bo premikanje vsekakor koristilo.

Zavezujem se, da bom ob maminem pozivu ali pa še prej 'šla pogledat, če je kaj za naredit okrog hiše' (čeprav se zavedam, da imava z mamo različno percepcijo glede tega…) in dnevno uro do dve namenila temu kar je potrebno naredit okrog hiše.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila 'premalo časa za predelavo Desteni materiala' povezovati s strahom in tako si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred 'premalo časa za predelavo Desteni materiala' povezovati s strahovi pred izgubo in strahovi v povezavi s časom; tako si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

NERVOZA IN TESNOBNOST (ANXIETY) & STRAHOVI V ZVEZI Z DRUŽINO / Strah pred nezmožnostjo zadostiti vsem najbližjim

...je včasih pri meni tako močan, da bi najraje enostavno kar odnehala. Pojavi se mi nekakšen občutek krivde, ker nisem (popolnoma) zadostila vsem. Kot da 'karkoli storim, je premalo' in potem krenem v smeri 'se je sploh še vredno trudit za karkoli, če nikoli niso vsi zadovoljni'.

Na kratko bi temu lahko rekla, da se počutim kot med dvema ognjema (ali koliko ognjev pač nastopa v specifični situaciji).

Primer 1: Dementna babica se pogovarja naglas, medtem ko ata spi. In ker je dementna, pozabi da ata spi, neglede kolikokrat jo 'spomniš' na to.

Primer 2: Dramatične epizode potegovanja za moj čas med mojo mamo 'nujna pomoč pri delu' in mojim fantom 'nujnost moje prisotnosti ob za njega posebnih trenutkih / ob trenutkih ko mu je dolgčas'.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot strah pred nezmožnostjo zadostiti vsem bližnjim.

Ko opazim, da obstajam v strahu pred nezmožnostjo zadostiti vsem bližnjim, se ustavim in diham.

Zavedam se, da ne morem zadostiti vsem svojim najbližjim hkrati zaradi svojih in njihovih sprejetih vzorcev. Zavedam se, da je strah nesmiselen in nepotreben, saj se manifestira kot samosabotaža.

Zavezujem se, da bom poskušala zadostiti vsem svojim najbljižjim in hkrati sebi na način, ki bo najboljši za vse. Kadar mi to v posameznih primerih ne bo uspelo, ne bom obupavala, ampak bom (mirno) predebatirala o boljših možnostih s svojimi najbližjimi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila povezovati 'nezmožnost zadostiti vsem bližnjim' s strahom povezanim z nervozo in tesnobo ter strahom povezanim z družino; tako si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Odpustim si, da sem si znotraj strahu pred nezmožnostjo zadostiti vsem najbližjim dopustila misli 'karkoli storim, je premalo' in 'se je sploh še vredno trudit za karkoli, če nikoli niso vsi zadovoljni'.

Ko opazim, da obstajam v mislih 'karkoli storim, je premalo' in 'se je sploh še vredno trudit za karkoli, če nikoli niso vsi zadovoljni', se ustavim in diham.

Zavedam se, da se s temi mislimi vrednotim kot manjvredno ostalim in da jih uporabljam kot izgovore, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti več odgovornosti nase.

Zavezujem se, da bom prenehala s samosabotažno mislijo 'karkoli storim, je premalo', če ne drugače pa tako, da bom direktno vprašala (sebe/bližnje) – kaj še moram narediti, da bo 'dovolj'? Zavezujem se, da bom prenehala težiti k trudu, da bi popolnoma zadostila vsem najbližim in hkrati sebi, saj ne morem oziroma ne rabim zadostiti vsem egoistično naravnanim potrebami/željami, ki se zaradi osebnih interesov medsebojno izključujejo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila 'počutiti se kot med dvema ognjema' – ogroženo in utesnjeno.

Ko opazim, da obstajam v misli 'ujeta med ognji', se ustavim in diham.

Zavedam se, da mi vzdrževanje te misli in gojenje čustev ogroženosti in utesnjenosti nikakor ne asistira pri življenju, ampak me sabotira.

Zavezujem se, da ne bom več vzdrževala in podpihovala misli o lastni ogroženosti/utesnjenosti, ampak bom v posameznem primeru pogledala s čim sem ju manifestirala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da se da v okoliščinah v katerih z bližnjimi živimo danes (npr. Primer 1) glede nekaterih osnovnih potreb (spanje, sprejetost) zadostiti vsem in da sem za to odgovorna (sama).

Ko opazim, da obstajam v težnji, da bi poplnoma zadostila vsem, se ustavim in diham.

Zavedam se, da se z najbližjimi nahajamo znotraj manifestiranih posledic nepraktičnih in nesmiselnih življenjskih vzorcev, ki se jih vsaj pri babici več ne da spremeniti/omiliti.

Zavezujem se, bom sprejela obstoj manifestiranih posledic (demence, Alzheimerja) kot pokazatelja ponavljajočih se nepraktičnih in nesmiselnih življenjskih vzorcev/vzorov in sprejela odgovornost, da jih ne živim, ne prenašam naprej in ne delim dalje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila podpirati dramatiziranje / čustve scene, ki so jih začeli moji bližnji (npr. Primer 2) s sodelovanjem v njih in (si) posledično ustvarjati čustva tesnobe.

Kadar opazim, da sodelujem pri dramatiziranju in (si) posledično ustvarjam čustva tesnobe, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je dramatiziranje (ne)namerno ustvarjanje napetosti, ki jo občutim v obliki za moje telo neprijetne tesnobe. Znotraj tega se zavedam, da mi ni potrebno sodelovati v teh čustvenih igricah in škoditi svojemu lastnemu telesu, ki je dejanski živi del mene / jaz.

Zavezujem se, da na dramatiziranje drugih ne bom več reagirala z lastnim dramatiziranjem,

Ampak bom ustvarjeno napetost skušala pomiriti s specifičnimi vprašanji okrog specifične situacije – z umirjenim + neironičnim tonom glasu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila doživljati močna čustva tesnobnosti predvsem v povezavi z najbližjimi, kot posledico tega, da jih najdlje/najbolje poznam kot nosilce/vzdrževalce dolgotrajno ponavljajočih se nesmiselnih vzorcev.

Kadar opazim, da obstajam kot tesnoba v povezavi z najbližjimi, se ustavim in diham.

Zavedam se, da je tesnoba oblika samosabotaže. Zavedam se, da je strah pred dolgotrajno ponavljajočimi se nesmiselnimi vzorci nesmiseln. Zavedam se, da mora vsak sam prevzeti odgovornost za svoje nepraktične vzorce. Zavedam se, da sem v procesu učenja, kako lahko sebi in drugim pri tem pomagam.

Zavezujem se, da se ne bom predajala tesnobi in strahu zaradi lastnih dolgotrajno ponavljajočih se nesmiselnih vzorcev, ampak jih bom ustavila in s tem dokazala ostalim, da je možno. Zavezujem se, da se ne bom predajala tesnobi in strahu zaradi dolgotrajno ponavljajočih se nesmiselnih vzorcev drugih, ampak jih bom usmerjala po svojih najboljših močeh z podvprašanji in umirjenim tonom. Zavezujem se, da bom svoje življenje posvetila ustavljanju ponavljajočih se nesmiselnih vzorcev.

Vesela sem, da sem ravno danes dokončala to samoodpuščanje in samokorekcijo. Še preden sem ga uspela objavit, sem slišala kako se mama dere na babico, zato ker ni sposobna sprejeti nekaterih vzorcev, ki jih dementna babica redno izvaja in ki jih ni mogoče več popraviti. Ponavadi sem na mamino reakcijo reagirala z groznim občutkom tesnobe, danes pa sem se zahvaljojoč zgoraj predelanemu zavedla, da so mamine reakcije njen problem in da je za njih odgovorna ona - prav tako kot sem jaz odgovorna za svoje.  

Re-definiranje besede STARANJE

STARANJE – negativni naboj

Asociacije:

-odvisnost,

-poslabšano zavedanje,

-bolečine.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo staranje vrednotiti kot negativno besedo zaradi vzorca staranja, ki sem ga opazila pri večini ljudi. Zavedam se, da mi tega vzorca ni potrebno živeti, saj imam na voljo orodja samokorekcije, ki se jih opazovani ne poslužujejo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo staranje povezovati in definirati z besedami odvisnost, poslabšano zavedanje in bolečine.

PROCEDURE FOR RE-DEFINING A WORD CARE / REDEFINIRANJE BESEDE STARANJE  

1.   Gathering information / Zbiranje informacij:

a.   Establishing self’s allocation point – how have you been living this word?

b.   Dictionary Definition – look up the word in the dictionary and write down the definition you find there.

c.   Sounding the word – Speak the word aloud and see what sounds you can hear within the word. Play with pronouncing the word in various different ways and splitting up the words into smaller parts.

a) Besedo staranje vidim kot proces, ki ni odvisen samo od let, ki jih je človek preživel. Nekateri mladi po letih se mi zdijo stari po karakterju in obratno.

Pri okrog 30ih so mi mlajši prijatelji skozi humor povedali, da zdaj sem pa že stara. Nekateri ljudje so me začeli naslavljati z 'gospa'. Zdelo se mi je malo čudno, ker bi včasih sama rekla, da povprečen človek vstopi v staranje pri okrog 50ih, zagotovo star je pa nekje od 60 let dalje. Lol!

Sama sem se podzavestno in zavestno ločevala od staranja, ki se v bistvu začne že z rojstvom, če odpišemo vse subjektivne definicije staranja.

a1) Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila uvideti, da sem v procesu staranja oz. da sem sprejela in si dopustila ločevati se od procesa staranja.

b)      staranje -a s (a) glagolnik od starati: doba staranja; medicinska

vprašanja staranja in starosti / staranje vina

* metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji pri normalni

temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno

segreva

         starati -am nedov. (a) delati, da dobi kdo star, starejši videz: velike

skrbi jo starajo; težko življenje ga prehitro stara

• nar. dolenjsko dolgo ga je staral z odgovorom dolgo mu ni odgovoril

* agr. starati vino, žgane pijače pustiti, da vino, žgane pijače ostanejo v zaprti

posodi določen čas in zaradi kemičnih procesov dosežejo najboljšo kakovost

starati se

1. postajati po videzu starejši: začela je bolehati in se starati; hitro, zelo se

starati / njena koža se stara

2. postajati star: vsi se staramo; njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek

se hitreje stara telesno kot duševno / olje, kruh se stara / ekspr. ideje se

starajo zastarevajo

starajoč -a -e: starajoči se ljudje večkrat potrebujejo pomoč

c) STARANJE: star, sranje, ane (lol)

star – kot časovno merjenje v letih, mesecih, dnevih…, kot star po 'duši' oz. po karakterju

sranje – kot blato, kot stanje v katerem smo se znašli znotraj neželenih ali pa nepredvidenih posledic, za katere moramo prevzet odgovornost in jih usmerit po zdravem razumu

ane – kot beseda, ki odkrito ali prikrito išče potrdilo

2.   Investigate the information of the word that has been gathered / Raziskovanje zbranih informacij o besedi STARANJE

Does the definition within the different aspects that you have gathered as information of the word, carry a polarity charge (is it made ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’)?

This can be determined by looking at:

·         Your own personal experience with this word

·         How you have interpreted the word as ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’

·         What associations do you have with the word?

·         Do you feel better or worse when you are using or experiencing this word?

Definicija besede staranje je skozi različne zbrane aspekte kot informacija o besedi z moje strani delno sojena kot negativna.

V slovarju sem zaznala različne predznake pri uporabi besede skrb – odvisno od konteksta -, v grobem:

-negativni predznak: staranje kot posledica skrbi in težkega življenja, staranje glede na zunanji videz

-'pozitivni' predznak: alkoholne pijače s staranjem dosežejo kakovost

Asociacijam, ki sem jih dobila na to besedo: odvisnost, poslabšano zavedanje, bolečine, dajem vsem izrazito negativen naboj.

Skozi igro z besedo sem prišla do povezav z besedami: star, sranje, ane. Besedi star in ane sta sami po sebi za mene bolj ali manj nevtralni, besedo sranje pa sem že redefinirala in jo uporabljam kot sprožilec zavedanja, da je potrebno glede konteksta v katerem se pojavi nekaj spremeniti.

Ko uporabljam/izkušam besedo staranje se počutim bolj slabo; zaradi nezanesljivih okoliščin v katerih poteka staranje današnjih generacij.

[Tu lahko dodaš samoodpuščanje za slabe občutke ob tej besedi, poskušaj bolj definirati kakšni so ter vzrok zanje. Vedno lahko tudi pogledaš kakšne umske slike se ti pojavijo v povezavi z besedo in dodaš samoodpušanje na to.]*

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila doživljati občutke tesnobe, nesigurnosti in odvečnosti ob uporabi in izkušanju besede staranje, ker sem sodila, da se današnje generacije starajo v nezanesljivih okoliščinah, kot sta na primer pomanjkanje denarja za starajoče (upokojence) in pomanjkanje časa, ki jim ga namenjajo njihovi bližnji (ki so sami v tekmi s časom in za denar).  

3.    New definition / Novo definiranje

a.   Creative writing:

b.   Writing the definition:

Consider the following 5 points when writing out your final definition (See pp. 6-8 in the PDF for the full description/clarification of each point below.  You don’t require to write anything underneath the points – just make sure that you have considered all 5 points when writing out your definition.)

1.       The physical living expression

2.       Principles

3.       System words based in polarities

4.       Assigning a positive charge

5.       Assigning a limited definition to a word

a) 

- Staranje je časovni proces kateremu je podrejeno vse fizično.

- Staranje se najpogosteje uporablja v povezavi z ljudmi, hrano in pijačo.

- Staranje se zaključi s smrtjo posamezne življenjske oblike, katere fizični del se pretvori v nove oblike življenja.

[Kaj vidim jaz v besedi staranje:
Je staranje enako za človeka/živali in drugo naravo? Človek stara svoje telo skozi uporabo uma, kjer ta črpa energijo iz fizičnega telesa in ga s tem uničuje. Fizične snovi same po sebi recimo niso podvržene takemu staranju ampak bolj spremembam zaradi vplivov okolja. Torej bi lahko rekli, da je celoten fizičen svet podrejen staranju v smislu sprememb skozi čas in fizične vplive, ampak fizično kot tako vedno ostane tu, le spremeni obliko, človek pa se je podredil staranju skozi izčrpavanje energije iz svojega fizičnega telesa skozi lasten um, kar je samozloraba in posledičo vodi v smrt, torej je potrebno to ustavit.

Jaz to poskušal zaobjet v definiciji, da bi se z njeno pomočjo zavedal kakšno staranje je samozlorabljajoče.]*

b) Staranje je časovni proces, kateremu je podrejen celoten fizični svet. Zaključi se s smrtjo posamezne življenjske oblike in se pretvori v nove oblike življenja.

Človek za razliko od živali in ostale narave stara svoje telo preko zlorabe uma; um črpa energijo iz fizičnega telesa in ga s tem uničuje. Človekov proces staranja zaradi zlorabe uma je skrajno nepraktičen in nepotreben, zato ga je potrebno ustaviti in približati procesu staranja ostalih bitij. 

Navezanost = strah pred novim, neznanim,

kajti navezani smo lahko le na nekoga/nekaj, kar že bolj ali manj dobro poznamo. Navezanost pomeni, da nismo samostojni ampak se preko lastne odločitve naslanjamo na / opiramo na /smo odvisni od nekoga/nekaj izven sebe.

Navezanost je povezana z občutkom sreče, kadar 'smo na vezi', s hrepenenjem, kadar 'nismo na vezi' in s čustvom žalosti, kadar 'je veza onemogočena/prekinjena'. Mogoče ti besedna zveza 'čustvena navezanost' zveni pozitivno? Ampak glej kako obstajaš v vseh teh čustvih znotraj navezanosti; ko si srečen/srečna, se ukvarjaš s to svojo srečo in pozabljaš na svet okoli sebe… ko hrepeniš, si z mislimi nekje drugje in ne pri dejavnostih v fizični realnosti, zaradi česar ti stvari zlahko udiejo iz rok in gredo svojo pot… ko si žalosten/žalostna se pravtako utapljaš v svojih mislih, medtem ko fizična realnost časovno potuje 'mimo' tebe kot misleca.

Je čustvena navezanost vredna obstoja v tvojem življenju ali te v resnici ovira pri/v življenju?

Strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem

Vidi se mi, da ljudje dan danes ne umirajo zadovoljni zaradi življenjske izkušnje skozi katero so potovali. Menim da jih večina bolj ali manj umira v stanju nazavedanja samega sebe in sveta ali pa v objemu lastnih nepredelanih strahov.

Moj strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem ima specifike v spremljanju mojih starih staršev, katerih ''življenje'' se izteka / se je iztekalo v bedi demence, alkoholizma, Alzeimerjeve bolezni in pljučnih bolezni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati v strahu pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem in kot ta strah. Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila počasno, bolečo staranje/umiranje povezovati s strahom. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Kadar opazim, da obstajam v strahu pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem – se ustavim in diham. Zavedam se, da mi strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem v nobenem primeru ne pomaga na moji poti do življenja - je kvečjemu oblika samosabotaže in se bo manifestiral samo v primeru če si ga bom še vnaprej dopustila vzdrževati. Ne dovolim in ne dopustim si obstajati v strahu pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem. Namesto tega samoiskreno in specifično izpišem ta strah in si ga odpustim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem povezovati z načinom staranja/umiranja mojih (pra)starih staršev. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred genskimi/podedovanimi boleznimi/nagnjenji.

Kadar opazim strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem po vzor(c)u mojih (pra)starih staršev, se ustavim in diham. Zvedam se, da je to vzorec, ki sem ga sposobna prekiniti s pomočjo samoodpuščanja in samokorekcijske prakse. Zavedam se, da moji predniki niso poznali teh orodij v takšni meri kot jih poznam jaz, sicer bi (mi/nam) morda že oni lahko zapustili bolj življenjsko-praktične vzorce.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem povezovati in definirati s strahom pred demenco in Alzheirmerjevo boleznijo. Znotraj tega si odpustim, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da sta demenca in Alzheimerjava bolezen posledica življenja v neiskrenosti in sebičnosti.

Kadar opazim strah pred demenco in Alzheimerjevo boleznijo – se ustavim in diham. Zavedam se, da življenje v samoiskrenosti, s samoodpuščanjem, s samokorekcijsko prakso in po principu kar je najboljše za vse življenje ne pušča posledic kot so demenca, Alzeimerjeva bolezen in ostale nepotrebne bolezni, zato ga je smiselno živeti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem povezovati in definirati s strahom pred alkoholizmom in pljučnimi boleznimi kot posledico kajenja (tovarniško izdelanih cigaret). Znotraj tega si odpustim da sem sprejela in si dopustila strah pred alkoholizmom in pljučnimi boleznimi (ki sem ga pridobila z neiskrenim opazovanjem starih staršev).

Zavedam se, da mi strah pred akoholizmom in pljučnimi boleznimi v nobenem primeru ne asistira, zato ga takoj ko ga opazim ustavim in prediham.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem povezovati in definirati s strahom pred posledicami dolgotrajnega jemanja kombinacije različnih tablet, kot so zmanjšana odzivnost, nerazpoloženost, zmedenost, ''zombijevstvo''.

Zavedam se, da mi strah pred posledicami (dolgotrajnega) jemanja (kombinacije različnih) tablet v nobenem primeru ne asistira, zato ga takoj ko ga opazim ustavim in prediham.

Zavezujem se, da bom vsakič ko bom opazila strah pred počasnim, bolečim staranjem/umiranjem tega ustavila in ga predihala. Opozirila se bom na posledice manifestacije vzdrževanja strahu in si postavila vprašanje komu dopuščam kontrolo – strahu ali sebi.

Zavezujem se, da bom prekinila vzorec počasnega/bolečega staranja/umiranja, ki sem ga prevzela od svojih prednikov.

Zavezujem se, da se bom s časoma osvobodila strahu pred demenco, alkoholizmom, Alzeimerjevo boleznijo in pljučnimi boleznimi, saj si jih res ne želim manifestirati v (svojem) življenju.

Zavezujem se k življenju brez tablet oziroma k minimalni uporabi tablet.

Redefiniranje besede DOJEMANJE

DOJEMANJE – tako pozitivni kot negativni naboj – odvisno od specifične situacije

Asociacije:

-odnosi,

-sproščenost / napetost,

-komunikacija.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo dojemanje vrednotiti kot pozitivno ali negativno besedo glede na specifiko določene situacije.

[Katere situacije? Napiši odpuščanje za primere kot jo definiraš pozitivno in negativno.]*

Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila besedo dojemanje vrednotiti pozitivno kadar je dojemanje potekalo gladko, brez zapletov in dodatnih pojasnil in kadar je bila prisotna notranja motivacija za dojemanje.

Znotraj tega si pravtako odpustim, da sem sprejela in si dopustila besedo dojemanje vrednostiti negativno, kadar dojemanje ni potekalo gladko, kadar so se pojavili zapleti v dojemanju, kadar je bilo potrebno dodatno pojasnjevanje in kadar ni bilo prisotne notranje motivacije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo dojemanje povezovati in definirati z besedami odnosi, (ne)sproščenost, komunikacija.

Procedure for Re-Defining a Word perception/comprehension? / Redefiniranje besede dojemanje

1.   Gathering 

information:

a.   Establishing self’s allocation point – how have you been living this word?

b.   Dictionary Definition – look up the word in the dictionary and write down the definition you find there.

c.   Sounding the word – Speak the word aloud and see what sounds you can hear within the word. Play with pronouncing the word in various different ways and splitting up the words into smaller parts.

a)

Besedo dojemanje sem živela znotraj samoomejitev. Zaradi strahu/izgovorov v obliki ''ne (z)morem / nisem sposobna dojeti'', ''ne znam dojeti'', ni (dovolj) pomembno, da bi dojela'', ''nihče mi ni pokazal kako naj dojamem''.

[Dopiši samoodpušanje na to, da obstajaš v the mislih in da to uporabljaš koz izgovor.]*

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila živeti brez samoomejitev v dojemanju. Znotraj tega si odpustim, da sem si dopustila uporabljati izgovore kot so ''ne (z)morem / nisem sposobna dojeti'', ''ne znam dojeti'', ni (dovolj) pomembno, da bi dojela'', ''nihče mi ni pokazal kako naj dojamem''.

b)

DOJEMANJE -A s (e) glagolnik od dojemati: avtor se je znal približati

otrokovemu dojemanju; čustveno in miselno dojemanje življenja; globlje

dojemanje družbenega dogajanja; intuitivno dojemanje; dojemanje skladbe,

učne snovi, filmske umetnine / slušno, vidno dojemanje; dojemanje zvokov

         DOJEMATI -AM nedov. (e)

1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da

otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno,

površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje;

umetnino dojema elementarno

2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo;

njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal

dojemajoč -a -e: hitro dojemajoč človek

c) dojemanje

-jemanje

-dojenje

-do

-je

-ma

-nje

-manj

-doma

        

2.   Investigate the information of the word that has been gathered/ Raziskovanje zbranih informacij o besedi DOJEMANJE

Does the definition within the different aspects that you have gathered as information of the word, carry a polarity charge (is it made ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’)?

This can be determined by looking at:

·         Your own personal experience with this word

·         How you have interpreted the word as ‘good’/’positive’ or ‘bad’/’negative’

·         What associations do you have with the word?

·         Do you feel better or worse when you are using or experiencing this word?

Definicija besede dojemanje je skozi različne zbrane aspekte kot informacija o besedi z moje strani sojena kot slaba/negativna ali kot dobra/pozitivna ali kot nevtralna– odvisno od specifične situacije.

Tudi v slovarju sem zaznala različne predznake (nevtralen, pozitiven, negativen) pri uporabi besede dojemanje – spet odvisno od konteksta. Večina definicij iz slovarja vsaj navidezno deluje nevtralnih oz. brez pozitivnega/negativnega predznaka.

Asociacijam ki sem jih dobila na besedo dojemanje: 'jemanje', 'dojenje', 'do', 'je', 'ma', 'nje' ne predpisujem posebnega naboja, asociativni besedi 'manj' predpisujem negativni naboj, medtem ko asociativni besedi 'doma' predpisujem pozitivni naboj.

Ko izkušam besedo dojemanje, se počutim fantastično, kadar je ne izkušam pa grozno.

3.    New definition / Novo definiranje

a.   Creative writing:

b.   Writing the definition:

Consider the following 5 points when writing out your final definition (See pp. 6-8 in the PDF for the full description/clarification of each point below.  You don’t require to write anything underneath the points – just make sure that you have considered all 5 points when writing out your definition.)

1.       The physical living expression

2.       Principles

3.       System words based in polarities

4.       Assigning a positive charge

5.       Assigning a limited definition to a word

a) + b) Dojemanje = proces spoznavanja delovanja sveta in znotraj tega hkrati proces spoznavanja delovanja sebe. Dojemanje poteka na fizični ravni, na razumski ravni se prevesi v razumevanje po principu zdrave kmečke pameti.

4.   Checking the definition

a.   Is there a polarity in the definition that I have assigned to the word?

Answer: No, there is not a polarity in the definition I have assigned to the word.

b.   Can I stand by this definition of the word eternally?

Answer: Yes, I can stand by this definition of the word eternally.

c.   Does the definition that I wrote represent what the word means?

         Answer: The definition that I wrote does represent what the word means – as I understand it so far.  

Strah pred omejenim dojemanjem

Strah pred omejenim dojemanjem

Samoodpuščanje bom delala za strah pred lastnim omejenim dojemanjem drugih ljudi, živih bitij, stvari. Ker jih ne dojamem v celoti, včasih reagiram s čustvi tesnobe, manjvrednosti, nezadostnosti, strahom pred nadaljnim procesom komunikacije in strahom pred drugačnim načinom komunikacije, ki vodita v dojemanje enosti in enakovrednosti .

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misliti, da če želim obstajati eno in enakovredno z vsem življenjem moram vsak delček življenja razumeti skozi lastne misli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nerazumljenim oziroma pred lastnim omejenim dojemanjem. Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila nerazumljeno oz. lastno omejeno dojemanje povezovati s strahom; s tem si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

[Primer samokorekcije (iz postopka lekcije 4, The Solution Part 3):
Kadar opazim in se zavem, da me je strah lastnega nerazumevanja in omejenega dojemanja – se ustavim in diham. Zavedam se, da je ta strah nepotreben in iracionalen, saj je ogromno stvari, ki jih še ne razumem o sebi in to pomeni le to, da jih še nisem raziskala v samoiskrenosti, kar pa ne vpliva na mojo sposobnost zdravo razumskega in samoiskrenega ravnanje glede na mojo trenutno stopnjo dojemanja in razumevanja same sebe v vsakem danem trenutku. Ne dovolim in ne dopustim si, da me je strah nerazumevanja in omejenega dojemanja. Nemsto tega se v samoiskrenosti ravnam po zdravem razumu in tem kar je najboljše za vse glede na moje trenutno razumevanje same sebe in drugih in si s samoiskrenostjo širim razumevanje.]*

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nerazumljenim oziroma pred lastnim omejenim dojemanjem, zaradi česar sem si posledično dopustila izkušati čustva tesnobe, manjvrednosti, nezadostnosti, strah pred nadaljnim procesom komunikacije in strah pred drugačnim načinom komunikacije.

Zavedam se, da mi tako strah kakor našteta čustva ne pomagajo živeti, ampak me omejujejo na moji poti do življenja v enosti in enakovrednosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah povezovati s čustvi tesnobe, manjvrednosti, z ''dodatnimi'' aktivnostmi in drugačnim – nepoznanim načinom komunikacije; s tem si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastnega strahu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila čustva jeze, kadar nekoga ali nečesa ne razumem takoj in vem, da bom morala v dojemanje določenega vložiti svoj čas/več svojega časa in svojo voljo/še več svoje volje. Namesto, da bi se zavedala, da je človeško življenje skreirano na podlagi vlaganja časa in samopobude/volje ter da mi sodelovanje v čustvu jeze skrajšuje tako čas ki ga imam na voljo J kakor tudi ubija mojo voljo/samopobudo.
[Kadar opazim in se zavem, da sem jezna, ker nekoga/nečesa ne razumem – se ustavim in diham. Ne dovolim in ne dopustim si biti jezna in razmišljati o tem, koliko časa in volje bom morala vložiti v to, da nekaj razumem, saj s tem zapravljam čas in si ubijam voljo/samodirekcijo. Namesto tega…]* se osredotočim na razumevanje samo in s tem na iskanje nazorne razlage, ki mi bo pomagala razumeti. Znotraj tega si dopustim dovolj časa za razumevanje in se ne obsojam, če nekoga/nečesa ne razumem takoj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred nadaljno komunikacijo v primerih, ko je komunikacija med mano in drugim(i) že potekala, vendar ni bila (dovolj) učinkovita. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred manjvrednostjo in nezadostnostjo, strah pred sodbami drugih, ki vidijo, da neke zadeve nisem (zadostno) razumela kljub pretekli komunikaciji. Prav tako si znotraj tega odpustim strah pred tem, da bi me drugi sodili kot preveč radovedno, vsiljivo, nadležno zaradi dodatnih (pod)vprašanj.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da imamo živa bitja različne načine in sposobnosti komuniciranja. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila druge soditi kot slabe komunikatorje zaradi tega, ker se niso (dovolj) približali mojemu načinu komunikacije.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila omejevati svojo komunikacijo z drugimi živimi bitji in svojo okolico na komunikacijo s pomočjo mojega omejenega umsko-zavestnega sistema, namesto da bi komunicirala na zdravorazumski podlagi in s pomočjo fizičnega na osnovi tega, kar je najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da se za mojim strahom pred omejenim dojemanjem in omejeno komunikacijo skriva strah pred ločenostjo med ''različnimi'' bitji. Namesto, da bi dojela, da je življenje eno samo – izvor vseh življenjskih oblik oz. vsega fizičnega in da bom skozi čas postopoma razumela, dojela in se naučila komunicirati z življenjem / s fizičnim ker tudi sama izviram in imam svoj smisel  v njem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred omejenim dojemanjem izkušati znotraj strahu pred sabo, znotraj strahu pred izgubo in znotraj strahu pred smrtjo.

[Poglej kako lahko razširiš samoodpušanje o tem kako se bojiš same sebe in česa se bojiš izgubiti.]*

Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila bati se lastne omejenosti v dojemanju, namesto da bi realizirala da smo vsi ljudje omejeni v svojem dojemanju in da smo v časovnem procesu širitve dojemanja do konca življenja.

Znotraj tega si pravtako odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred izgubo lastnega dojemanja, namesto da bi se spomnila da strah služi kvečemu manifestaciji tega česar se bojim(o).

Kadar se zavem strahu pred omejenim dojemanjem znotraj strahu pred sabo, znotraj strahu pred izgubo in znotraj strahu pred smrtjo – ga ustavim in prediham. Namesto tega se opomnim na nesmiselnost obstoja v strahu nasploh, kakor tudi v katerikoli specifični obliki strahu.

Zavezujem se, da bom vedno kadar bom začutila strah povezan z nerazumevanjem oziroma z lastnim omejenim dojemanjem ustavila misli in učinkovito dihala. Zato, da bi lahko določeno situacijo bolje dojela, bom preverila fizična dejstva. Kadar bo potrebna ponovna komunikacija okoli določene situacije, bom drugemu ponovila kar sem razumela kot podano iz njegove strani, da me bo tako lahko najbolj učinkovito popravil oziroma usmeril naprej.

Zavezujem se, da se ne bom vdajala strahu in ga z mislimi z nabojem povečevala/zmanjševala, saj se zavedam, da je strah sistem (lastnega) zasužnjevanja, prav tako kakor je zasužnjevanje utapljanje v mislih. Namesto tega se bom preusmerila v to kar je potrebno opraviti v fizični realnosti po principu kar je najboljše za vse življenje.

Zavezujem se, da bom svoje fizično občutene in hkrati razumsko nedojete strahove predelala s pomočjo specifičnega samoodpuščanja, s čimer bom nehala obstajati v teh strahovih in kot ti strahovi in si tako povrnila moč nad sabo ter prevzela odgovornost zase.