petek, 22. marec 2013

Babica, kje ti šteka.?. (misli še niso dejanja)


Tisti občutek ko ne veš ali te dementna starka ignorira ali se ti dela norca ali je tako zelo lena, mogoče trmasta… ker enostavno ne vidiš druge razlage da ti ne odgovori, potem ko si ji postavil vprašanje meter vstran od nje – jasno in na glas in si jo ves čas gledal v obraz kakor tudi ona tebe……………………….

Še naprej se gledava; ona mene z istim bolj ali manj mučnim izrazom na obrazu, jaz njo z pričakovanjem odgovora. Še kar je tiho – nič mi ni jasno – ponovim vprašanje. Kar nekako tečno mi odgovori – 'saj sem ti pa te pokimala'.



'z istim bolj ali manj mučnim izrazom na obrazu'


Ja faaaaaaaaaaaak. Ne me zajebavat… Povem ji, da mi ni pokimala – ker če bi mi, je ne bi še enkrat vprašala.  WTF -- Mi je pokimala v mislih in je mislila, da mi je pokimala v realnosti? Njena obrazna mimika in nagib glave sta ostala enaka… A je že res toliko oddaljena od fizične sebe, da več ne ve kaj dela? A je prepričana, da je njena miselna vzporednost bolj resnična kot je fizična realnost? To bi pojasnilo marsikaj… Na primer da pozabi, da jo zebe – četudi jo zebe več ur, se ne obleče. Da pozabi pit vodo, četudi je žejna.

Pozablja sebe kot fizično – pozablja sebe kot življenje. Beda.

Ko ji prinesem in ogrnem jopico me začudeno-veselo vpraša – 'Kako si pa vedla, da me zebe?'. – 'Ker te vsak dan zebe – pa se vseeno ne oblečeš…'

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirat, da bom morala poskrbet tudi za najosnovnejše fizične potrebe babice (zebe me, žejna sem, tišči me na vodo…), ki jih sicer ne morem zaznavat namesto nje – ker nisem v njenem telesu, lahko jih pa predvidim zaradi ponavljanja njenih nesmiselnih vzorcev.

Lahko z njo ravnam tako kot bi želela, da drugi ravnajo z mano, če bi bila v njeni koži… Bit zraven nje in 'gledat' to pozabo je kruto. Je bit v njeni koži kot pozaba manj kruto?

Vem, da na nek način blokiram potencial svojega odnosa z babico v sedanjosti in svojo sproščenost… - Ni se mi še uspelo otrest razmišljanja, da je sama s svojim alkoholizmom pošteno prispevala k svoji demenci in k trpinčenju sebe in nas, ki živimo z njo. – Ampak to je že tema za drugo objavo – 'Duška, kje ti šteka?'  

Ni komentarjev:

Objavite komentar