Kaj je s to užaljenostjo?? Zakaj nastopa kot eden izmed sprožilcev tesnobe v meni? 12

Še zadnje samoodpuščanje nastalo na podlagi objave iz 21.2.13, natančneje na podlagi tega članka. S tem se bolj ali manj poslavljam od pisanja na to temo za nekaj časa in jo preusmerjam v vsakdanjo prakso. 

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirat, da je osebe z veliko mero samozaupanje težko-nemogoče užalit in obratno.

Ko opazim užaljenega človeka, ki ga je enostavno užalit – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da človek, ki se hitro/pogosto užali sporoča da se ne pozna in ne sprejema dobro; vseeno pa od drugih pričakuje da ga bodo sprejemali in imeli radi – in če tega ne dobi – užaljenost.

Namesto da pozabljam relacijo užaljenost – nezaupanje vase oz. neužaljivost – samozaupanje, se  te relacije spomnim kadar naletim na užaljenost in temu primerno blago ampak stabilno odreagiram.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila na užaljenost gledati kot na nekaj kar človeka doleti.

Ko opazim da užaljenost dojemam kot nekaj kar človeka prevzame od zunaj in ni del njega – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je užaljenost osebna odločitev; hkrati pa se zavedam, da je lahko tudi podzavestna ali nezavedna.

Namesto da se ločujem od užaljenosti, raje pogledam zakaj in kako sem se sama odločila za njo oz. z vprašanji na enak način asisitiram drugemu, da (vsaj delno) ozavesti, da je užaljenost izbira za katero se je odločil sam.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da se verjetno tudi za doživljanje tesnobe odločam sama.

Ko opazim, da se ločujem od doživljanja tesnobe kot od nečesa kar me lahko doleti – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da tesnoba nastopa kot manifestirana posledica mnogih sprejetih odločitev, ki jih nisem sprejela iz zdravorazumskega izhodišča in na osnovi samoiskrenosti.
Namesto da tesnobo dojemam kot nekaj kar me bolj ali manj naključno doleti, tesnobo raje uporabljam kot pokazatelj točk v katerih se moram preusmerit/korektirat/stabilizirat.

''Najpomembnejša zabloda o čustvih je, da se nam preprosto "zgodijo", in ne, da jih ustvarjamo sami, z odzivanjem na različne dražljaje. Štirje ljudje iz avtomobila, ki se je za las izognil prometni nezgodi, se lahko na ta dogodek odzovejo povsem različno: s strahom, jezo, srečo, ravnodušnostjo … V isti situaciji se torej ljudje odzivajo popolnoma različno. Tako je zato, ker so isti situaciji pripisali različne pomene. Pri pazljivem pogledu na to, kako nastajajo čustva, vidimo, da ne gre za prosto posledico obnašanja drugih ljudi. Celo kadar nam drugi ljudje namenijo resnično žalitev, se še vedno sami odločimo, kako se bomo nanjo odzvali: z užaljenostjo, s kakšnim drugim čustvom ali z ravnodušnostjo.''

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila v popolnosti realizirati, da svoje čustvene reakcije izbiram sama.

Ko opazim, da obstajam v prepričanju, da so se moje čustvene reakcije pojavile neodvisno od mene / da so jih izzvali drugi – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da zgornji primer jasno prikazuje kako različno se utegnemo odzivati posamezniki; preprosto zaradi sprejetegaa in dopuščenega pomena, ki ga pripišemo isti situaciji.

Namesto da odgovornost za svoje čustvene reakciji odrivam na druge, raje čim bolj dosledno sprejemam samoodgovornost za svoje čustvene reakcije in se tako izogibam nepotrebnemu odlašanju.

Zavezujem se, da bom tekom časa žaljivke nehala jemati osebno in da si ne bom dopuščala užaljenosti, oz. da jo bom sproti raziskala in predelala skozi samoodpuščanje. V samozaupanju se bom opomnila, da so žaljivke sporočilo o tistem ki žali in ne o meni.

Hkrati se zavezujem, da se ne bom zatekala k namerni uporabi žaljivk in da jih bom ustavila tudi znotraj svojih misli, saj se zavedam, da služijo nabiranju energijske navlake.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila realizirati, da s svojo užaljenostjo drugim kažem nezaupanje vase.

Ko opazim, da želim drugim sporočati, da sem užaljena (moje drenje?)– se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da sočasno sporočam, da mi primanjkuje samozaupanja in da sem lahek plen, ki ga lahko uporabijo/zlorabijo z namenom, da si povečajo energijo za svoj UmZS.

Namesto da drugim preko užaljenosti kažem nezaupanje vase, raje v trenutku ko užaljenost nastopi takoj naredim tiho samoodpuščanje in zadevo prediham ter si tako povrnem samozaupanje in moč. Odpornost na užaljenost!

Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila realizirat, da me ljudje lahko telesno poškodujejo, ampak da me ne morejo užalit.

Ko opazim, da obstajam v prepričanju, da me drugi lahko užali – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da me drugi ne more užalit ne glede na to kaj si privošči, če sem sama dovolj stabilna in ne odreagiram čustveno – niti navznoter.

Namesto da obstajam v prepričanju, da me je nekdo užalil raje čim prej prevzamem odgovornost ker sem si dovolila biti užaljena.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila dojet, da užaljeni vračajo/ vračamo žalitve zato da ne bi izpadli šibki oz. da bi vrnili/maščevali lastno trpljenje.

Ko opazim, da želim vrnit žaljivko z namenom, da ne bi izpadla šibka oz. da bi vrnila trpljenje ali ko opazim to pri drugem – se ustavim diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je žaljenje in vračanje trpljenja znak šibkosti, navidezne superiornosti, znak prevlade UmZS nad zdravim razumom.

Namesto da žalim nazaj z namenom, da ne bi izpadla šibka oz. da bi vrnila trpljenje in namesto da z užaljenostjo reagiram na drugega, ki to počne, raje takoj prekinem sodelovanje v žaljenju in užaljenosti, ker se zavedam da je samo to samo energija za polnjenje spirale prezira.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila v popolnosti realizirati, da me drugi lahko užali le, če sprejmem to igro iz stališča manjvrednosti.

Ko opazim, da sodelujem v igri žalitev-užaljenost – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da lahko žaljivko s strani drugega prepoznam kot program UmZS, kateremu se nima smisla podrejat / ga jemat resno.

Namesto da avtomatizirano sprejmem žalitev, si raje zavrtim alarm; se soočim z njo brez čustvenih reakcij.