sreda, 6. november 2013

Tikanje ali vikanje?

Pred kratkim je FB prijatelj na svojem profilu objavil da ne mara biti vikan, nekdo drug pa je pripomnil, da  tudi njega ni nikoli slišal, da bi kogarkoli vikal.

Prijateljevih razlogov proti vikanju nisem povsem razumela, se pa strinjam, da je vikanje nepotrebno in v bistvu nastopa kot ovira. Naj razložim zakaj:

Vzgajali so me, da vikanje izraža spoštovanje do starejših in/ali ''pomembnih''. Ampak ga slabo prenašam - ker mi simbolizira nepotrebno distanciranje. Pa tudi zato, ker si človek zaradi svojih let in/ali kakšne t.i. pomembne funkcije še ne zasluži spoštovanja; tega lahko pridobi z zdravorazumskimi akcijami, ki pokrijejo njegove besede. 

Moje tolmačenje tikanja & vikanja
Odnos   vi : vi  = nakladanje/distanciranje
Odnos   ti : vi  = manjvrednost : večvrednost
Odnos   ti : ti   = enakovrednost 

Kaj pravi SSKJ?
                tikati1 -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:
bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika         
              vikati -am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj jo vika ali tika; vse starejše ljudi vika • pog. to je vino, da bi ga vikal zelo dobro


Tole vikanje je čisti mindfuck – če mene kdo kaj vpraša. Zakaj bi se človek želel od nekoga distancirati na ta način da ga vika in/ali da želi/zahteva vikanje od določenih drugih? Morda zato, ker se boji drugih? Ker se dojema kot večvrednega ali manjvrednega od drugega? Da fuck…




Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila z odporom reagirati na vikanje.
Ko opazim, da z odporom reagiram na vikanje in si želim, da ne bi obstajalo – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da so nam vikanje podtikali skozi več generacij in da bo na podlagi tega še en čas prisotno.
Kadar me drugi, s katerim bom preživela več kot par minut skupnega časa začne vikat, mu predlagam, da nadaljujeva s tikanjem. Dopustim si razložit povezavo vikanje – distanca / vprašat zakaj me vika / vikat nazaj – predvsem mlajše – z namenom reflektiranja vikanja :D
Kadar opazim svojo neodločnost glede vikanja/tikanja drugega – predvsem starejših in ''pomembnih'' – se ustavim in diham. Potem preprosto vprašam – ''Se tikava ali se vikava?'' in na ta način vsaj izenačim obe strani. :D 

Zelo me zanimajo vaše perspektive glede tikanja/vikanja – dajte pokomentirat, prosim. 

1 komentar:

  1. Pred nekaj leti sem precej razmišljal o nepraktičnosti vikanja, zlasti zato, ker pride včasih do napačnega razumevanja, saj ne veš, ali te nekdo vika, ali govori o množini, kot te nagovarja. Celo bil sem pred tem, da bi izvedel referendum za ukinitev vikanja.

    OdgovoriIzbriši