Pred kratkim je FB prijatelj na svojem profilu objavil
da ne mara biti vikan, nekdo drug pa je pripomnil, da tudi njega ni nikoli slišal, da bi kogarkoli
vikal.
Prijateljevih razlogov proti vikanju nisem povsem
razumela, se pa strinjam, da je vikanje nepotrebno in v bistvu nastopa kot
ovira. Naj razložim zakaj:
Vzgajali so me, da vikanje izraža spoštovanje do
starejših in/ali ''pomembnih''. Ampak ga slabo prenašam - ker mi simbolizira
nepotrebno distanciranje. Pa tudi zato, ker si človek zaradi svojih let in/ali
kakšne t.i. pomembne funkcije še ne zasluži spoštovanja; tega lahko pridobi z
zdravorazumskimi akcijami, ki pokrijejo njegove besede.
Moje tolmačenje tikanja & vikanja
Odnos vi : vi = nakladanje/distanciranje
Odnos ti : vi = manjvrednost : večvrednost
Odnos ti : ti = enakovrednost
Odnos vi : vi = nakladanje/distanciranje
Odnos ti : vi = manjvrednost : večvrednost
Odnos ti : ti = enakovrednost
Kaj pravi SSKJ?
tikati1
-am nedov. (i) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine:
bil je v dvomih, ali
naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika
vikati -am nedov. (i) uporabljati
v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj
jo vika ali tika; vse starejše ljudi vika • pog. to je vino, da bi ga vikal
zelo dobro
Tole vikanje je čisti
mindfuck – če mene kdo kaj vpraša. Zakaj bi se človek želel od nekoga
distancirati na ta način da ga vika in/ali da želi/zahteva vikanje od določenih
drugih? Morda zato, ker se boji drugih? Ker se dojema kot večvrednega ali
manjvrednega od drugega? Da fuck…
Odpustim si, da sem
sprejela in si dopustila z odporom reagirati na vikanje.
Ko opazim, da z odporom
reagiram na vikanje in si želim, da ne bi obstajalo – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram,
razumem, da so nam vikanje podtikali skozi več generacij in da bo na podlagi
tega še en čas prisotno.
Kadar me drugi, s
katerim bom preživela več kot par minut skupnega časa začne vikat, mu
predlagam, da nadaljujeva s tikanjem. Dopustim si razložit povezavo vikanje –
distanca / vprašat zakaj me vika / vikat nazaj – predvsem mlajše – z namenom
reflektiranja vikanja :D
Kadar opazim svojo
neodločnost glede vikanja/tikanja drugega – predvsem starejših in ''pomembnih''
– se ustavim in diham. Potem preprosto vprašam – ''Se tikava ali se vikava?''
in na ta način vsaj izenačim obe strani. :D
Zelo me zanimajo vaše
perspektive glede tikanja/vikanja – dajte pokomentirat, prosim.
Pred nekaj leti sem precej razmišljal o nepraktičnosti vikanja, zlasti zato, ker pride včasih do napačnega razumevanja, saj ne veš, ali te nekdo vika, ali govori o množini, kot te nagovarja. Celo bil sem pred tem, da bi izvedel referendum za ukinitev vikanja.
OdgovoriIzbriši