Že nekaj dni mi ne gre iz glave fraza comfort zone
(cona udobja).
Cona udobja je situacija, v kateri se
oseba počuti domače, varno, udobno in ima popoln nadzor. Izključuje spremembe,
ki jih pogosto dojemamo kot ne-domače, ne-varne, ne-udobne in ne-nadzorovane.
Ampak kot vemo, so spremembe edina stalnica življenja in nič ne traja večno. Lahko jih spodbujamo sami z namenom ohranjanja fizične in psihične kondicije, sicer pa nas bodo slej ali prej ujele – pripravljene ali pa nepripravljene.
Ampak kot vemo, so spremembe edina stalnica življenja in nič ne traja večno. Lahko jih spodbujamo sami z namenom ohranjanja fizične in psihične kondicije, sicer pa nas bodo slej ali prej ujele – pripravljene ali pa nepripravljene.
Moja cona udobja se je začela rušit. Nekaj časa mi
je bilo prav udobno preživljat čas predvsem z drogiranjem s hrano in gledanjem
filmom, potem pa mi je ugodje začel kalit lasten občutek krivde. Ker vem, da ne
skrbim dobro zase kot za bitje in telo in da še preveč dobro skrbim za svoj
ego. In nisem zadovoljna. S svojim izgledom – ker odraža mojo nedisciplino.
Prenajedanje in praskanje. In sem brezposelna – tudi/predvsem zato, ker se ne
premaknem ven iz cone udobja.
Saj je jasno kaj moram naredit. Nehat nakladat in
se spravit v akcijo. Urnik ni slaba ideja.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajat
kot krivda. Jasno mi je, da krivda ni dejanje/akcija/sprememba, ampak samo
občutek, s katerim nekoristno zapravljam svoj čas in pozornost.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prekomerno konzumiranje hrane in video materiala definirat kot udobno, namesto
da bi realizirala, da vsaka prekomernost slej ali prej prevaga v neudobje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
zanemarjat sebe kot bitje in kot telo in poveličevat sebe kot umsko zavestni
sistem (ego). S tem blogom se ponovno zaganjam v premikanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
obsojati se zaradi lastne brezposelnosti skozi svoje oči in skozi oči drugih –
predvsem domačih. Delam MC na to temo. V pacu imam 3 nestabilne variante. Zavezujem
se, da bom vsak četrtek prebrskala prosta delovna mesta in namenila nekaj ur
časa za potencialne prijave.
"Every day you do
nothing - you are accumulating nothing - The physcial teaches us to accumulate
an action, an application everyday - Because after a few days it accumulates to
an accountable set of actions that become visbile in the physical." - Esteni De Wet
Ni komentarjev:
Objavite komentar