Politika / odraz mojih sodb o politiki v meni (in v nas)

Ta objava bazira na prejšnji:

Politika / moje ''napihovanje in blodnje''

''Prva asociacija, ki jo dobim na besedo politika je –nakladanje-.''

Pravkar sem se znašla v situaciji, kjer sem namesto res preprostega odgovora zadevo začela zapletat in ji dodajat čustva tesnobe, razdraženosti, prezira, obžalovanja oz. enostavno povedano – sem nakladala in zganjala umetno dramo; kar je naslednja stvar zaradi katere obsojam politiko.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko soditi kot nakladanje (prazne obljube), izumetničenost in nepotrebno dramatiziranje in hkrati si odpustim, da sem si vse našteto dovolila uporabljati tudi sama.

Ko opazim, da sodim politiko z določenimi besedami – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da moje sodbe politike ne bodo spremenile v bolj praktično-uporabno in zdravorazumsko in so torej brezpredmetne.  Zavedam se, da je dvolično, da od drugih in od politike pričakujem takšno obnašanje, ki ga sama ne prakticiram.

Zavezujem se, da bom prenehala kazat s prstom na politiko in jo povezovat z nakladanjem, dramatiziranjem, izumetničenostjo in podobnim v spremstvu navala (potlačenih) čustev. Zavezujem se, da bom sodbe, ki jih projiciram navzven v politiko zaustavila takoj ko se jih zavem in namesto nesmiselnega napihovanja sodb čas raje porabila za iskanje izvora sodb v sebi in njihovo odpravo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z dolgčasom in si hkrati zamišljati sejo na kateri udeleženci drnjuhajo.

Ko opazim, da politiko povezujem z dolgčasom in specifično podobo zaspancev v parlamentu – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da je zelo enostavno politiko označiti kot dolgočasno in se s tem izgovorom distancirati od nje, da pa je veliko bolj smiselno čeprav naporno politiko spoznati – zaradi tega, da jo lahko sousmerjamo v princip delovanja, ki bo enakovredno najboljši za vse.

Zavezujem se, da bom politiko nehala soditi kot dolgočasno in bom raje resnično poslušala kar ima za povedat z namenom da bolje spoznam njen način delovanja in da jo pomagam premaknit na bolj zdravorazumsko tirnico.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila besedo ''politika'' definirati in povezovati z ''izmikajočim'' se stavkom: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,'' ki ga večkrat izgovarja posameznik.

Ko opažam, da sodim politiko in politike kot izmikajoče se in skrivnostne/netransparentne – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da vsak človek nosi odgovornost in posledice za svoje izrečene besede; če zavzema položaj zastopnika neke skupine ljudi, pa so njegove izjave še toliko bolj na udaru. Zraven tega je smiselno, da se najprej posvetuje s skupino, preden govori v njenem imenu.

Zavezujem se, da bom nehala soditi politike kot izmikajoče se, kadar - največkrat pod pritiskom gruče zagnanih novinarjev- izjavijo: ''Tega za enkrat (žal) še ne moremo komentirati,''… in da bom nehala iskati / čakati na to izjavo in jo označevati za pomembnejšo od ostalih izjav politikov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila politiko povezovati in definirati s smrtno resnimi izrazi na kamnitih obrazih.

Ko opazim da preziram ali se norčujem iz resnih togih obrazov politikov – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da so politiki nenehno pod pritiskom in drobnogledom javnosti in da v takem stanju tudi sama nisem sproščena, ampak večkrat zategnjena / zmrznjena.

Zavezujem se, da se bom namesto preziranja, norčevanja, sojenja politikov kot smrtno resnih kamnit obrazov svoj čas raje posvečala lastnemu delovanju pod pritiskom in drobnogledom javnosti in se v takšnih trenutkih usmerjala s pomočjo diha.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila iz svojega okolja prevzeti vzorce sojenja politike kot negativne in neučinkovite; hkrati si odpustim, da sem prekopirala vzorec ''volitve so zaradi klavrne izbire tako ali tako nesmiselne''.

Ko opazim, da sodim politiko kot negativno in neučinkovito ter volitve kot klavrne – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da po vzoru svoje okolice iščem kar je negativnega in neučinkovitega v politiki, pozitivne in učinkovite prijeme politike, ki jih je sicer v zadnjem času resda manj, pa zlahka spregledam. Že zaradi tega, ker si nisem dopustila verjet, da je politika sploh lahko praktična in učinkovita ter da lahko nastopa kot enakovredna podpora za vsakogar.

Zavezujem se, da bom sproti odstranjevala negativne sodbe o politiki in bom raje delala na usmerjanju sebe, da bom s časoma lahko učinkovitejše usmerjala tudi druge in tako prispevala svoj delček k izboljšanju razmer v politiki.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila avtomatično obsojati poteze politike in vlade in sodelovati v  gibanju kazanja na vlado in politiko kot vedno in povsod aktualnih dežurnih krivcev, ki jih vsi vneto uporabljamo za preusmeritve pozornosti od lastne, posameznikove odgovornosti.

Ko opazim, da uporabljam kritiziranje politike in vlade avtomatsko in kot preusmeritev pozornosti iz lastne ne/odgovornosti – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da vsesplošno obtoževanje vlade in politike ter čustveno nabito blebetanje na temo vse povprek ne bo izboljšalo trenutnega stanja v politiki in v  vladi.

Zavezujem se, da ne bom več sodelovala v  čustveno nabitem vsesplošnem obsojanju politike in vlade, ampak bom o njiju raje debatirala v stabilnem tonu in zainteresiranim in ''prizadetim'' pojasnjevala praktične rešitve, ki so v obliki idej že na voljo. Govorim o univerzalnem temeljnem dohodku, zagotovljenem življenjskem dohodku – ki je naprednejša oblika od UTD, o neposredni demokraciji, o lokalni samooskrbi, o podržavljanju naravnih virov in delitvi teh itd…

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila videti politike kot urejanja družbenih razmer in da sem sprejela in si dopustila politiko definirati predvsem kot boj za oblast.

Ko opazim, da definiram politiko predvsem kot boj za oblast in ignoriram njeno funkcijo urejanja družbenih razmer – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da se s takšnim načinom gledanja omejujem in si onemogočam dejansko razumevanje politike, kakor tudi njeno sousmerjanje.

Zavezujem se, da bom prenehala izpostavljat samo negativne vidike politike – kot je na primer boj za oblast – in da bom svojo pozornost raje usmerjala na plodne točke znotraj politike in jih poskušala potencirat – npr. s pomočjo bloganja in debat.

Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem dopustila uvidet, da sem sogodgovorna za premike v politiki – kakor je soodgovoren vsak posameznik, saj smo mi tisti, ki izbiramo svoje zastopnike ali puščamo izbiro drugim, smo tisti ki predlagamo in vztrajamo pri zdravorazumskih predlogih ali pa molčimo v občutku nemoči…

Ko opazim, da se otepam svoje politične soodgovornosti in debat o politiki – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da so spremembe proti enakovrednosti življenjskega pomena za vse ljudi.

Zavezujem se, da ne bom več ignorirala svoje politične soodgovornosti in da bom vsaj poskušala ljudem predstavit politične rešitve, ki so na voljo.

Kot že omenjano podpiram: univerzalni temeljni dohodek, zagotovljen življenjski dohodek – ki je naprednejša oblika od UTD, neposredno demokracijo, lokalno samooskrbo, podržavljanje naravnih virov in enakovredno delitev teh med državljane.
V tej smeri deluje tudi dokaj sveža stranka po imenu Solidarnost, zato smo se jo odločili s skupino kolegov podpret.