Sesuvanje sistema 3

1. del

2. del

''Ravnokar sem prebrala, da bo policiji kmalu zmanjkalo denarja za bencin…''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah, da bi policija zaradi finančne nesposobnosti postala onemogočena in da bi se zaradi tega razširila nasilje in kriminal v obliki ropov, fizičnega in psihičnega nasilja, ustrahovanja, posilstev ter da bi sama postala žrtev (katere izmed) teh situacij.

Ko opazim, da obstajam v strahu pred onemogočeno policijo in naštetimi potencialnimi posledicami – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da se zadeve lahko razvijejo v tej smeri, hkrati pa se zavedam, da je to samo ena izmed možnosti.  Razumem, da moj strah ne more preprečiti njene morebitne realizacije in zatorej ni na mestu.

Zavezujem se, da bom postala sama svoja policajka – v smislu samo-odgovornosti – da si ne bom dopuščala razraščanja strahu v sebi, saj se zavedam da ni na noben način podporen. Zavezujem se, da bom tako delovala zdaj, ko so razmere še relativno vzdržne, kakor tudi v primeru, če postanejo skrajno neprijetne.

''Opažam, da se zaostrujejo razmere v zdravstvu. Zdravstveni delavci so vedno bolj obremenjeni, vedno bolj jih primanjkuje, čakalne dobe za zdravstvene storitve se povečujejo, terapije se krčijo.''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred okrnjenim zdravstvenim sistemom in ljudmi trpečimi zaradi bolečin, ki jim nihče ne pomaga vsaj v tej meri kot zdaj.

Ko opazim strah pred okrnjenim zdravstvenim sistemom in strah pred tem, da bi ljudje ostajali sami v svoji nemoči in bedi – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da moj strah ne more preprečiti morebitne realizacije te grozote. Kar lahko storim je to, da karseda dobro poskrbim za svoje zdravje in predvsem stabilnost, ki ga v bistvu pogojuje in tako stojim kot zgled drugim.

Zavezujem se, da se bom zdisciplinirala in postopoma prakticirala vedno več gibanja in vedno manj uživanja hrane, ki vsebuje sladkor in škodljive maščobe. Zavezujem se, da ne bom obstajala v strahu, kadar bo kak del mojega telesa v bolečinah ali izrednem stanju, ampak bom takoj in vztrajno ukrepala dokler se zadeva ne bo stabilizirala, saj se zavedam  da je zdravje telesa predpogoj za kakršnokoli drugo aktivnost.

''Ob zastarelosti in nepraktičnosti šolskega sistema ostajam brez besed. Sem pa skozi lastno izkušnjo poučevanja doživela rahljanje njegove konstrukcije.''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred počasnim bolečim sesuvanjem šolskega sistema; tudi zaradi svojega pedagoško usmerjenega poklica.

Ko opazim, da obstajam v strahu pred počasnim bolečim sesuvanjem šolskega sistema, stresu in nezadovoljstvu, ki ga ta prinaša s seboj – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da lahko ministrstvo za šolstvo sproti opozarjam na dobre prakse v vzgoji in izobraževanju, ki jih zasledim in te tudi delim z drugimi ter jih vzpodbujam k podpori.

Zavezujem se, da ne bom samo stala ob strani in v obupu pasivno gledala propadanja šolskega sistema, ampak bom iskala načine kako prepričati vplivne v realizacijo zdravorazumskih rešitev na tem področju.

''Kultura – ne drznem si samo-iskreno javno govorit o njej – ker me (vsaj začasno) zaposluje. Povem samo toliko, da se mi zdi nesmiselno nekaterim nudit vrhunske kulturne prireditve, medtem ko se drugim ne ponudi niti dostojnih možnosti za zaposlitev ali pa vsaj finančno varnost.''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila občutek krivde zaradi notranjega konflikta - ker sodelujem v ponudbi kulturnih dogodkov, metem ko mnogi potrebujejo najbolj osnovne stvari in storitve za preživetje in si ne drznejo niti pomisliti da bi se udeležili kakšnega kulturnega dogodka.

Ko opazim, da obstajam v opisanem konfliktu – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da v prvi vrsti potrebujem finančno stabilnost, ker mi le ta omogoča učinkovitejšo postopno spremembo sebe in posredovanje praktičnih in zdravorazumskih rešitev drugim.

Zavezujem se, da se ne bom več obremenjevala z opisanim občutkom krivde – ker vidim, da me  v nobenem pogledu ne podpira. Namesto tega se bom zverzirala, da bom več in bolj razločno opozarjala na probleme in natančneje in bolj nazorno predlagala rešitve.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah da nismo sposobni izpeljat postopnega in čim bolj gladkega prehoda v sistem, ki bo najboljši za vse; strah da bo rušenje zdajšnjega sistema grobo in boleče, strah da  bivališče in hrana ne bosta več neovirano dostopna.

Ko opazim da obstajam v strahu pred grobim načinom prehoda iz zdajšnjega egoistično usmerjenega sistema v sistem, ki bo končno temeljil na zdravi pameti – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da bo prehod takšen kakršnega si bomo naredili in da lahko pri tem prispevam po svojih najboljših močeh – s tem da stojim kot vzgled stabilnega in drugim dojemljivega podajanja zdravorazumskih rešitev. Zavedam se, da drugih ne morem prisilit k realizaciji in da bom morala predihat še veliko situacij v katerih bo prevagal umsko-zavestni sistem.

Zavezujem se, da bom nehala dvomit v (svojo) sposobnost samo-preprogramiranja v način –kar je enakovredno najboljše za vse-, da bom nehala pričakovat grobost tekom procesa prehoda. Saj se zavedam, da se strahovi manifestirajo z namenom, da se lahko soočimo z njim in da nimam nobene potrebe v svoje življenje pritegniti grobosti, zato da jo bom kasneje odstranjevala.

S tem za zdaj zaključujem izpisovanje mojih strahov in njihovo predelavo na temo Sesuvanje sistema. Skupna imenovalca/sprožilca sesuvanja vseh omenjanih segmentov sistema sta neenakovredna razporeditev denarja in sebičnost kot posledica naših strahov.

Rešitve za enkovrednejšo prerazporeditev denarja si v svoji izvedljivosti sledijo od zgoraj navzdol in v svoji dodelanosti in kompleksnosti v obratni smeri.

- Univerzalni temeljni dohodek (UTD)

- Zagotovljen življenjski prihodek (LIG)

- Enakovredni denarni sistem (EMS)

Načine za odstranjevanje strahov zaradi katerih se še vedno oklepamo bolne sebičnosti lahko spoznate tukaj:

- Desteni I Process Lite - za spoznavanje sebe
- Desteni I Process - za preprogramiranje sebe
- Eqafe - produkti za lastno izpopolnjevanje
- Desteni - v imenu enosti in enakovrednosti

Dodajam še svoj glas za:

- neposredno demokracijo – da ne bomo več mogli krivit politikov in da bomo začeli odgovarjat za lastne odločitve,

- lokalno samooskrbo – da si pomagamo kot sosed sosedu in ohranimo svežino dobrin in odnosov,

- polovični delovni čas – ker je ogromno delovnih mest prevzela tehnologija, ker lahko na ta način rešimo problem brezposelnosti, ker bomo s tem vsi pridobili več časa za izboljšanje medsebojnih odnosov in pa predvsem za izboljšanje odnosa do sebe.

Sesuvanje sistema 1

Opažam, da nezaposlenost ne neha upadat in slišim da jo baje s pomočjo določenih zornih kotov / filtrov prikazujejo v nižjih številkah od dejanskih. Berem vse več zgodb o pomanjkanju denarja, o ljudeh v stiski. O vedno bolj praznih skladiščih dobrodelnih organizacij.

Opažam, da vedno pogosteje odstopajo ljudje iz določenih vladnih/upravnih položajev ali pa njihov odstop izsilijo drugi. Smrdi po nestabilnosti. Pa ravno vlada bi naj držala državo gor s svojimi odločitvami in izvršbami (ki naj bi bile zasnovane na podlagi volje ljudstva).   

Ravnokar sem prebrala, da bo policiji kmalu zmanjkalo denarja za bencin…

Opažam, da se zaostrujejo razmere v zdravstvu. Zdravstveni delavci so vedno bolj obremenjeni, vedno bolj jih primanjkuje, čakalne dobe za zdravstvene storitve se povečujejo, terapije se krčijo.

Ob zastarelosti in nepraktičnosti šolskega sistema ostajam brez besed. Sem pa skozi lastno izkušnjo poučevanja doživela rahljanje njegove konstrukcije.

Kultura – ne drznem si samo-iskreno javno govorit o njej – ker me (vsaj začasno) zaposluje. Povem samo toliko, da se mi zdi nesmiselno nekaterim nudit vrhunske kulturne prireditve, medtem ko se drugim ne ponudi niti dostojnih možnosti za zaposlitev ali pa vsaj finančno varnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred sesuvanjem sistema tako v njegovih posameznih segmentih kot v celoti.

Ko opazim, da obstajam v strahu, da se bo sistem sesul in bo zavladal uničujoč kaos – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem da je to samo ena izmed možnosti. Zavedam se, da je s strahom pred njeno morebitno realizacijo ne morem zaustavit/preprečit. Vidim, da jo z obstojem v strahu pred njo v bistvu kvečjemu napajam.

Zavezujem se, da bom sproti zaustavljala mračne misli o sesuvanju sistema in da si več ne bom dopustila v mislih kreirati grozljivih scenarijev. Kadar se bodo takšne misli sprožile v meni, jih bom zaustavila in se preusmerila na planiranje kako drugim najbolj učinkovito predstaviti praktične rešitve za prestrukturiranje obstoječega sistema.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem, da bi utegnila spet kmalu pristati med brezposelnimi in v tem stanju kot mnogo njih ostati veliko časa. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred pomanjkanjem denarja in strah pred obstojem v revščini in stiski.

Ko opazim, da obstajam v strahu pred (dolgotrajno) brezposelnostjo in/ali v strahu pred pomanjkanjem denarja in/ali v strahu pred obstojem v revščini in stiski – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da je vse našteto dejansko možno, ne pa tudi nujno. Zavedam se, da omenjani strahovi ne bodo pripomogli k preprečitvi (moje) morebitne dolgotrajne brezposelnosti, pomanjkanja denarja, revščine in stiske. Zavedam se, da okoliščin v katerih se bom znašla v prihodnosti nimam moči usmerjati predvsem sama, saj so soodvisne od dinamike celotnega državnega in svetovnega sistema.

Zavezujem se, da se bom vedno znova – ne glede nato ali sem v finančno ugodni ali neugodni situaciji poravnala svoje odzive na osnovo izhodiščno točko –stabilnost-. Pravzaprav se bom poskušala preprogramirati tako, da si bom ob kakršnemkoli pojavu strahu na glas ali po tihem rekla ''strah, ne pomagaš mi na noben način – zato namesto tebe izbiram stabilnost – idi''. Poskušala bom strah spremeniti v sprožilec za samo-opombo ''takojšen premik v stabilnost''.  

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred vedno bolj praznimi skladišči dobrodelnih organizacij. Znotraj tega si odpustim, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem da bi se ljudje v revščini in stiski utegnili v boju za lastno preživetje poslužiti nasilja, kriminala, rivalstva in drugih oblik demonizacije umsko-zavestnega sistema in sebičnosti.

Ko opazim da obstajam kot strah pred nasiljem, kriminalom, rivalstvom, sebičnostjo kot posledico revščine, stiske, boja za preživetje – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem da se mi misli in podobe na to temo izrisujejo predvsem na podlagi mnogih filmov. Zavedam se, da so ljudje, ki so pristali v revščini predvsem žalostni in nemočni. Vidim, da znamo v naši državi stopiti skupaj in podpreti nesrečne nepoznane posameznike, kakor tudi sosede. Hkrati se zavedam, da obstaja opcija, da se ta črni scenarij vseeno manifestira – in da ga moj strah ne more preprečiti.

Zavezujem se da bom namesto razvijanja scenarija in s tem jačanja strahu v mislih raje opozarjala na revščino in stisko, ki jo vidim okrog sebe in bom vedno znova in znova in znova opominjala na univerzalne rešitve, saj se zavedam, da reševanje posameznih primerov revščine ni dovolj!   

S samo-odpuščanjem nadaljujem v naslednji objavi.

Praktično izvedljive rešitve za preoblikovanje sistema – prosim preverite jih in jih delite z drugimi, da jih čimprej uporabimo in se tako izognemo nepotrebni bolečini.
- Desteni I Process Lite - za spoznavanje sebe

- Desteni I Process - za preprogramiranje sebe

- Eqafe - produkti za lastno izpopolnjevanje

- Desteni - v imenu enosti in enakovrednosti

- Zagotovljen življenjski prihodek (LIG)

- Enakovredni denarni sistem (EMS)