ponedeljek, 20. maj 2013

INTONACIJA & RITMIČNOST GLASU III



Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila s strahom reagirati na intenzivno / glasno / udarno / hitro intonacijo skupaj s primernimi telesnimi kretnjami in obrazno mimiko (ki ju je pogosto uporabljal moj bivši fant).
Ko opazim, da zapadam v strah, zaradi sogovornikove intenzivne/glasne/udarne/hitre intonacije – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da se s predajo strahu pred čustveno močno nabito intonacijo sabotiram - na tak način, da nisem več sposobna slediti vsebini besed, ampak obstajam v energiji čustev.
Zavezujem se, da se ne bom več umikala v strah pred opisanim načinom intonacije, pač pa bom tega vzela kot pokazatelja, da se urgentno stabiliziram z dihanjem. Z umirjenim odgovarjanjem bom skušala umiriti/stabilizirati sogovornika. Če ta ne bo pripravljen sodelovati, mu bom razložila, da mu zaradi njegovega načina govora težko sledim. Če ta ne bo odnehal, bom preprosto odšla in preložila pogovor.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila, da me je 'agresiven' način govora (bivšega fanta) sprovociral tako daleč, da sem postala totalno zmedena, čustveno razburjena in brez besed… ali pa sem –ravno obratno- kričala nazaj.
Ne dopustim si več iti tako globoko v čustveno nesnago, saj se zavedam, da utruja in izžema moje fizično telo; v obeh zgoraj opisanih primerih.
Mogoče se z agresivno komunikacijo včasih res da rešit kakšen delček konflikta – vendar je cena visoka in to vsekakor ni način, ki bi bil uporaben za reševanje konfliktov na dolgi rok.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila sama uporabljati intenzivno / glasno / udarno / hitro intonacijo skupaj s primernimi telesnimi kretnjami in obrazno mimiko; tako v primerih nestrpnosti, kadar drugi niso zaupali vsebini besed v katero sem bila prepričana sama, kakor tudi v primerih, ko nisem bila zares prepričana v vsebino povedanega in sem to nesigurnost želela prikriti z intonacijo in ritmičnostjo svojega govora.
Ko se zalotim pri uporabi agresivnejšega govora - se ustavim in diham.
Vprašam se kaj me je spodbudilo k tej uporabi. Če vidim, da je razlog nestrpnost, nesigurnost ali kaj podobnega, se stabiliziram s pomočjo dihanja / začasnega umika. Če vidim, da zadevo kontrolirano usmerjam/spreminjam/ustavljam, pa si dovolim agresivnejšo uporabo intonacije in ritmičnosti. Navsezadnje je to bil včasih edini preostali sprožilec sprememb pri meni. 

Preveri, uporabi, podpri (se):

Ni komentarjev:

Objavite komentar