Sexy!

Razmišljala sem o tem, da sem se tekom časa že nekako distancirala od definiranja ljudi z oznako sexy – glede na zunanji videz…

Naslednji trenutek sem podvomila o svoji misli in sem preverila ali lahko za katerega od znanih obrazov trdim da mi je sexy. Mh – v zelo kratkem času sem našla predstavnika obeh spolov, ki ju že nekaj let definiram kot sexy. Jonny Depp in Adriana Lima. Meni sta sexy, večini sta sexy, nekaterim pa ne in zagotovo je veliko takšnih, ki so jim drugi znani obrazi bolj sexy…

Šla sem preverjat še slike. Sexy Adrianino sliko sem našla takoj – pravzaprav dve, pri Jonnyu pa sem imela probleme najti sexy sliko… Kako!?! Očitno podoba ni bila tisto, kar se mi je pri njem skozi leta dozdevalo sexy… V bistvu mi je bolj kot sama podoba sexy gibanje njegovega telesa – gestualika in mimika – razgibani in bolj ali manj nepredvidljivi, igrivi gibi.

Zakaj se mi zdita sexy izbrani sliki od Adiane? Deluje sproščeno in neustrašno. In ta pogled – naravnost v oči (skorajda v možgane hehehe). Nepogrešljiv, ko opisujem kaj mi je sexy. Tudi podoba Jonnya zre naravnost v opazovalca.

Ne maram ljudi, ki ne gledajo v oči tekom pogovora. S seznama potencialnih partnerjev najprej in takoj črtam vsakega, ki ne gleda v oči – pa če se prezentira skozi najlepšo podobo po mojih kriterijih…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila soditi ljudi kot (ne)sexy glede na zunanji videz.

Ko opazim, da nekoga sodim kot (ne)sexy – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da notranji govor, ki ga začnem z opazko kako je nekdo sexy glede na zunanjo podobo postopoma stopnjujem in potenciram z namenom vzbujanja dobrih občutkov v sebi, z namenom kratkočasenja s fantazijami. Zavedam se, da tako idealiziram osebo zaradi njenega videza in se osredotočam nanj, namesto, da bi si osebo dopustila dejansko spoznati – v primeru ko je to možno in namesto da bi obstajala tu v fizični realnosti.

Zavezujem se, da se bom ustavila pri opazki sexy, si pogledala kaj konkretno se mi pri neki podobi zdi privlačno in si odpustila specifike. Zavezujem se, da ne bom več zlorabljala svojega časa z obstojem v seksualnih fantazijah z namenom vzbujanja dobrih občutkov, ampak bom svoj čas raje namenila raziskovanju fizičnega.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila Jonnya in Adriano soditi kot sexy ter se ukvarjati s sojenjem drugih podob in jih opredeljevati kot (ne)sexy. Zapravljanje časa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila fante/moške soditi kot sexy zaradi njihovega specifičnega načina gibanja, gestualike, mimike. Spomnim se, da sem se točno na podlagi opisanega zatreskala v (najmanj) enega izmed svojih bivših fantov – še preden sem ga videla od blizu…

Ko opazim, da specifično gibanje, mimiko, gestualiko sodim kot sexy – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem da lahko določen način gibanja opišem in si ga pogledam od blizu, si izpišem svojo interpretacijo in si jo odpustim – raje kot da pustim, da me nerazjasnjena privlačnost potegne vase in me usmerja v mojih dejanjih…

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila:

- razgibane in bolj ali manj nepredvidljive ter igrive gibe soditi kot privlačne/sexy,

- odpustim si, da sem sprejela in si dopustila odločne in ponosne gibe soditi kot privlačne/sexy,

- odpustim si, da sem sprejela in si dopustila gladke, dinamične gibe hkrati s stabilno držo trupa soditi kot privlačne/sexy,

si na podlagi njih ustvarjati fantazije (o sogibanju) in zanemarjati fizično realnost ter celovitost osebe, ki jih je izvajala.

Ko opazim, da nekoga sodim kot privlačnega/sexy zaradi njegovega načina gibanja in/ali zunanjega videza – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da na ta način hranim željo po kontaktu in sogibanju/seksu s to osebo, še preden si jo dam možnost podrobneje spoznati v vsej njeni kompleksnosti.

Namesto, da pustim načinu gibanja, ki ga sodim kot privlačnega/sexy usmerjati svoja dejanja in odnose, si ga raje pogledam od blizu, ga predelam skozi SF+SCS+SC in se morda kar sama preizkusim v njem ter se tako preusmerim v fizično.

Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila obstajati kot sproščenost in neustrašnost.

Ko opazim samosabotažo v smislu, da nisem vredna / da ne zmorem obstajati kot sproščenost in neustrašnost – se ustavim in diham.

Vidim, realiziram, razumem, da lahko s pomočjo diha vedno potenciram svojo sproščenost, neustrašnost in navsezadnje privlačnost/sexyness.

Namesto da obstajam v neproščenosti in strahu v obliki samo-obsodb in samo-obsodb skozi oči drugih, si raje dopustim obstajati kot sproščenost, neustrašnost, privlačnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila direkten (in zapeljiv) pogled v oči z rahlo priprtimi usti / z namuznjenimi ustnicami / s sproščenim obraznim izrazom soditi kot privlačnega.

Vidim, realiziram, razumem, da takšna podoba nastopa kot motnja, kadar se zaradi popuščanju privlačnosti osredotočim na njo.

Namesto, da se takšni podobi pustim prevzeti, jo raje sprovociram s prebliskom spremembe lastne mimike in opazujem njen ne-stabilen odziv; kadar je podoba upodobljena na objektu, pa se stabiliziram s pomočjo dihanja in zavedanja, da gre za manipulativni nateg…