Torej je res – omeniš/napišeš besedo sexy ali njej
podobno, dodaš kakšno slikico 'sexy' (znane) osebnosti in posledično dobiš
pozornost mnogih… Še nikoli ni nobena druga objava v mojem blogu imela toliko
delitev (v tako zelo kratkem času…) Pa kaj smo ljudje – sex manijaki ali kaj?
Takole – predelam še eno podobo, ki jo definiram kot
seksi, potem pa se lahko enostavno neham posvečat seksi podobam kot objektom in
se raje posvetim ljudem okrog sebe in sebi – kot kompleksnim bitjem.
Ženska z neukročenimi lasmi, zasanjano-pohotnim
pogledom, razprtimi ustnicami, big bOObs, 'skromna' majčka, telo v obliki
peščene ure, oblačila odmika iz svojih oblin…
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila žensko
telo soditi kot privlačnejše od moškega.
Zavedam se, da je to posledica vztrajnega propagiranja
idealiziranega ženskega telesa kot pospeševalnika prodaje/profita, kot
zapolnjevalnika časa namenjenega fantazijam in zabavi, kot hranilca UmZS.
Ko opazim, da žensko telo sodim kot privlačnejše od
moškega – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da je vsako telo tukaj v
fizični realnosti z namenom samoizražanja. Zavedam se, da je vizualno
idealiziranje telesa zloraba, separacija, odvračanje pozornosti od
samoizražanja skozi samoiskrenost k površinskim programiranim idealom.
Namesto, da se iz dolgčasa prepuščam sojenju teles in
njihovemu primerjanju, se raje posvečam svojemu telesu in dihanju.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
ustavljati svoj pogled na
-zasanjanem/zapeljivem/poželjivem/pohotnem pogledu,
-na priprtih ustnicah,
-na rahlo našobljenih oz. na močnih, polnih ustnicah ,
-na razmršenih/kuštravih laseh,
-na mokrih laseh/koži/oblačilih.
Ko opazim, da zadržujem pogled na kateri izmed
naštetih podob – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da imam pred sabo podobo,
ki jo definiram kot privlačno, s čimer ji dajem moč pre-usmerjanja svoje
pozornosti.
Ker ne želim, da mojo pozornost poljubno usmerjajo drugi/podobe, se raje posvetim lastnemu dihanju , se obrnem drugam, se preusmerim v kakšno fizično dejanje.
Ker ne želim, da mojo pozornost poljubno usmerjajo drugi/podobe, se raje posvetim lastnemu dihanju , se obrnem drugam, se preusmerim v kakšno fizično dejanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
prepričanje, da je žensko oprsje vredno posebne pozornosti, da je opazovanje
ženskih oprsij povsem normalno moško početje. Znotraj tega si odpustim, da sem
v želji, da bi razumela moško obsesijo z ženskim oprsjem začela tudi sama
opazovati predvsem namerno izpostavljene joške.
Ko opazim, da dajem ženskim prsim posebno pozornost –
se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da so prsi vredne enake
pozornosti kot vsak drugi del telesa. Zavedam se, da sem se s tem, ko sem
začela opazovati ženska oprsja vedno bolj navajala na to, dokler mi ni postalo
samoumevno, da skeniram žensko telo in pokomentiram 'veliko' in /ali 'lepo
oblikovano' oprsje, ali pa samo izustim booooooobs, lol.
Namesto da joškam posvečam posebno pozornost, to
pozornost raje namenim zavestnemu dihanju. Če se mi zdijo katere res tako
očitno izpostavljene, da težko umaknem pogled iz njih, pa lastnico enostavno
vprašam s kakšnim namenom jih izpostavlja in kaj ji pomeni pozornost drugih.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila žensko
telo v obliki t.i. peščene ure (veliko oprsje, ozek pas, široki boki) soditi
kot bolj privlačno od drugih oblik telesa.
Zavedam se, da je to zelo soroden program kot je
90-60-90… Hkrati se zavedam da z
vrednotenjem določene oblike telesa kot večvredne podpiram željo po takšnem
telesu in kompromise, ki se je držijo.
Namesto, da favoriziram peščeno uro kot najljubšo
obliko telesa – v katerem koli pomenu (opazovanje, komentiranje, želja,
preoblikovanje lastnega telesa), raje vsako telo sprejemam enakovredno – ne glede na njegovo obliko. Oz.
poskušam – vedno znova in znova… dokler se ne bom na to navadila – ravno tako
kot sem se navadila opazovat prsi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila predati
lastno pozornost/koncentracijo podobam pomanjkljivo oblečenih ljudi, podobam ljudi,
ki namigujejo na slačenje/se slačijo.
Kadar se zalotim v takšnem trenutku – se ustavim in
diham.
Zavedam se, da so nastavljene z namenom manipuliranja,
zato se s pomočjo diha enostavno obrnem vstran.
***
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila ljudi in
njihove vizualne podobe/pojave soditi kot sexy in kot ne-sexy. Znotraj tega si
odpustim, da sem tem sodbam dopustila usmerjati svoje nadaljnje misli, besede,
dejanja.
Ko opazim, da obstajam v mislih o spolni ne-privlačnosti
v povezavi z vizualno podobo/pojavo – se ustavim in diham.
Vidim, realiziram, razumem, da takšne sodbe po navadi
sprožijo večji ali manjši plaz delovanja, na podlagi katerega se potem
usmerjam…
Namesto da ljudi sodim kot (ne)sexy glede na njihovo
vizualno podobo in pojavo, si jih raje dopustim spoznati kot celovita bitja in
si ne dopustim ostati na površini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar