Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti,
da se zajedavci/klopi prisesajo na ljudi z negativno energijo in znotraj tega
soditi sebe in/ali druge kot negativce, kadar s(m)o staknili klop-a/e.
WTF – kje sem sploh staknila to prepričanje? Sliši se
kot neka spiritualna driska. Zraven tega so psi in mačke pogosto vir hrane (in
transporta) za klope; njih pa ne dojemam kot negativcev.
Prepričanje zbrisano – ne pride več v poštev.
''Zajedavec ali parazit je živalski ali rastlinski organizem, ki
živi v skupnosti z drugim organizmom, a ima korist le zajedavski organizem,
gostiteljski organizem pa trpi škodo.''
Odpustim si, da sem
sprejela in si dopustila strah pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi (npr. klopni
meningitis) in komarji (npr. malarija).
Vidim, realiziram,
razumem, da je obstoj v strahu nesmiseln – ker ne more pomagati kot preventiva.
Namesto da se klopov
in komarjev bojim, se pred njimi raje primerno zaščitim; po možnosti s čim bolj
naravnimi sredstvi.
Odpustim si, da sem
sprejela in si dopustila z gnusom/strahom/odporom reagirati na klopa, ki sem ju
po sprehodu po gozdu našla na sebi. Zaradi teh reakcij sem želela zajedavca čim
prej odstraniti in tako sem v tem hitenju povečala možnost, da odtrgam samo
zadek, brez čeljusti.
Ko opazim klopa na
sebi, se ustavim in diham – dokler se popolnoma ne umirim. Vzamem primerno
pinceto in ga z občutkom izvlečem celega. Če se nahaja na mestu, ki ga ne morem
direktno videti, si pomagam z ogledalom ali prosim za pomoč drugega.
Če mi klopa ne uspe
izvleči že takoj v prvem poizkusu, si ne dopustim panike, ampak se ponovno
umirim z dihanjem in se osredotočam na primeren pritisk na pinceto.
Odpustim si, da sem
sprejela in si dopustila gnus do odstranjevanja ''nabitih'' klopov iz mačke in
da sem to odgovornost vedno preložila na očeta.
Ko opazim, da se
izogibam asistenci živali – se ustavim in diham.
Očeta prosim, da mi
pokaže kako se zadeve loti on in mački naslednjič pomagam sama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar