Znanko veganko vprašam zakaj se je odločila za veganstvo.
Pravi da zaradi zdravstvenih in moralnih razlogov;
ker sočustvuje z živalmi in jih ima preveč rada, da bi jih še naprej jedla.
Zdravstveni razlogi se mi zdijo sprejemljivi, v
sočustvovanje podvomim. Ker smatram rastline kot enako žive kot so živali in
kot smo ljudje. Zaradi tega ker so nam živali bolj podobne, rastlin še ne dojemam
kot manj živih…
Predlaga mi naj si preberem kak članek, kjer je
dokazano, da rastline nimajo čustev, živali pa čutijo enako bolečino in vsa
druga čustva kot mi. Prida še, da je vsak izgovor dober za nadaljevanje
hranjenja z živalmi ter da spoštuje voljo tistih, ki mislijo drugače in jih ne
sili v svoj način življenja.
Ne bom šla zdaj posebej brat o tem koliko čustev
premorejo - ali pa ne živali in rastline; vem, da ne bom našla enotnega
odgovora in da bom našla več prepričanj, da imajo živali čustva in rastline
ne. Tudi meni se dozdeva, da imamo
ljudje čustva, živali prav tako – vendar v manjši meri, rastline pa so brez
njih.
Še vedno pa sem mnenja, da tudi rastline – prav
tako kot ostali dve vrsti živih bitij na tem planetu – čutijo bolečino ali udobje.
Zakaj bi jih potem smatrali kot, nevredne našega sočustvovanja
in kot edine primerne za našo prehrano?
Ker nimajo čustev?
Ker ne komunicirajo z nami in se odzivajo na nas?
No, do zdaj že vem , da rastline komunicirajo – na veliko – s pomočjo kemičnih sporočil. Poglej si tole – res je noro: http://www.youtube.com/watch?v=T7MOe5clOtI Rastline komunicirajo – med sabo, z živalmi in z ljudmi – primerno njihovim izraznim zmožnostim…
Ljudje bi naj bili najrazvitejša življenjska oblika na tem planetu… kako torej, da ne razumemo sporočil domnevno najprimitivnejše vrste bitij na našem planetu?
Ker nimajo čustev?
Ker ne komunicirajo z nami in se odzivajo na nas?
No, do zdaj že vem , da rastline komunicirajo – na veliko – s pomočjo kemičnih sporočil. Poglej si tole – res je noro: http://www.youtube.com/watch?v=T7MOe5clOtI Rastline komunicirajo – med sabo, z živalmi in z ljudmi – primerno njihovim izraznim zmožnostim…
Ljudje bi naj bili najrazvitejša življenjska oblika na tem planetu… kako torej, da ne razumemo sporočil domnevno najprimitivnejše vrste bitij na našem planetu?
Razumem tudi, da je v prehranske namene dosti lažje
ubit in pripravit bitje, kadar te ni sposobno gledat z očmi polnimi strahu in
kričat od bolečine. Kar še ne pomeni, da bolečine ne doživlja… Morda jo, pa je
mi nismo sposobni videt/zaznat.
In kaj če so človeška telesa zasnovana tako, da
različne krvne skupine dejansko potrebujejo živila različnega – rastlinskega
in/ali živalskega – izvora… ki so mimogrede oboja tako kot ljudje ustvarjena iz
zemlje, iz substanc, ki jih nudi? (Btw. ljudje in banane imamo 50% DNK
skupnega).
Niti mi ni jasno, kako naj bi soČUSTVOVAL z živim bitjem,
ki naj ne bi imelo ČUSTEV…
Hm, kaj pa če so problem sama čustva? Ali večja
zmožnost čustvovanja res pomeni večjo vrednost življenjske oblike? Kaj sploh
pomeni sočustvovanje?
Cela zmešnjava puzzle delčkov – gremo nazaj k
ključnim besedam in njihovim definicijam…
O.k…. gre torej za relacijo človeka do živali v
odnosu z relacijo človeka do rastlin.
Kar nam je vsem trem osnovnim vrstam na našem
planetu skupnega, je to, da spadamo v definicijo živih bitij. Poglejmo si
definicijo življenja ---
življenje -a s (e)
1. pojav,
ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja:
začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij
začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij
2. stanje
živega bitja: biti, ostati pri življenju; znamenja življenja / volja do
življenja je premagala smrt; biti sposoben za življenje / greniti si življenje
z ljubosumjem; tvegati življenje;
ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po
življenju; igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti; ekspr. življenje
se mu izteka kmalu bo umrl / pesn. mirno naj ti plove čolnič življenja // s
prilastkom, v različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po smrti v s
čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno življenje / v krščanstvu: nadnaravno
življenje; večno življenje
3. s
prilastkom bivanje, obstajanje človeka
a) glede na njegovo biološko danost: čustveno, duševno, intelektualno življenje
/ fantovsko življenje / spolno, telesno življenje /
družinsko, zakonsko življenje; samsko življenje;
skupno življenje moškega in ženske b) glede na njegovo ravnanje: garaško,
ekspr. grešno življenje; začeti novo življenje / ekspr.
sladko življenje prijetno, zlasti spolno / ekspr.
ženska dvomljivega življenja c) glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na
določenem področju: begunsko, vojaško življenje /
družabno, privatno življenje č) glede na njegovo
materialno stanje: skromno, udobno življenje d) glede na pestrost dogajanja:
mirno, pusto življenje človeka e) glede na vrednost,
ki je odraz določenih življenjskih prizadevanj,
razmer: brezskrbno, lahko življenje; ekspr. pasje življenje brezdomcev / ekspr.
življenje iz dneva v dan brezciljno, brezskrbno // bivanje,
obstajanje človeka sploh: smisel življenja;
pravica, veselje do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt / življenje
vaše matere je v nevarnosti
4. doba
bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti: življenje se podaljšuje;
bolezen mu je skrajšala življenje; v svojem dolgem življenju je marsikaj
doživel / za vse življenje si je
dogodek vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni
imel takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj / raba peša od iznajdbe
ni imel za življenja prav nič v času življenja / ekspr.:
pomlad življenja mladost; jesen življenja starost
Vir: ASP
SSKJ
Prvi pomen brezpogojno vključuje drugi dve vrsti,
že pri drugem pa se začne ločevanje skozi primere, ki veljajo za človeško vrsto
in pogojno (priučeno) še za živalsko. Vsi nadaljnji pomeni od katerih sem
dodala le še dva (čeprav jih je 15), pa se omejijo na človeka.
Kaj hočemo – definicije so človeške, omejene s človeškim dojemanjem drugih dveh vrst; drugi dve vrsti nista imeli možnosti, da jih potrdita ali ovržeta…
Kaj hočemo – definicije so človeške, omejene s človeškim dojemanjem drugih dveh vrst; drugi dve vrsti nista imeli možnosti, da jih potrdita ali ovržeta…
Če je življenje tisto, kar nam je vsem trem vrstam
na našem planetu skupnega in nas povezuje, je torej sposobnost (so)čustvovanja
tista, ki nas ločuje.
Po nekaterih perspektivah naj bi bili ljudje najvišje razvita vrsta zaradi največje sposobnosti čustvovanja, medtem ko naj bi bile rastline najnižje razvita vrsta, ki ni sposobna so-čustvovanja.
Po nekaterih perspektivah naj bi bili ljudje najvišje razvita vrsta zaradi največje sposobnosti čustvovanja, medtem ko naj bi bile rastline najnižje razvita vrsta, ki ni sposobna so-čustvovanja.
Khm… v kakšnem odnosu smo ljudje z živalmi,
rastlinami in planetom? V kakšnem odnosu so rastline do ljudi, živali in
planeta? Fizični dokazi pravijo, da se ljudje obnašamo destruktivno, uničevalno,
da preveč jemljemo in premalo vračamo – medtem ko rastline podpirajo sebe in
ostali dve obliki življenja, dajejo…
''Mogoče'' pa je so-čustvovanje precenjeno?
''Mogoče'' pa je so-čustvovanje precenjeno?
čustvo
-a s (u)
(navadno s prilastkom) duševni proces ali stanje, ki
je posledica odnosa med človekom in okoljem
sočustvovati -ujem
nedov. (o-a o-u) knjiž. skupaj s kom čustvovati
Vir: ASP SSKJ
Takle mamo… ko si pogledam definicijo čustva, lahko nadaljujem k definiciji duše, ki je definirana kot nematerialno, neumrljivo bistvo človeka.
Takle mamo… ko si pogledam definicijo čustva, lahko nadaljujem k definiciji duše, ki je definirana kot nematerialno, neumrljivo bistvo človeka.
Vso to razmišljanje in definiranje postaja vedno
bolj abstraktno, zato bom raje kar prešla k sklepu.
Živali so nam po fizični formi in po izražanju bolj podobne, v njih smo sposobni videti del sebe.
Živali so nam po fizični formi in po izražanju bolj podobne, v njih smo sposobni videti del sebe.
Rastline so navidezno in po izražanju precej drugačne,
v njih ne vidimo direktne podobnosti; zato jih vrednotimo kot manjvredne. Ampak
pozabljamo kaj nam omogočajo – življenjske pogoje za človeštvo, kakor tudi za
živalski svet…
Tako, da če se že sočustvujemo, sočustvujmo z obema vrstama enakovredno, sicer pa bi bilo še bolje soživeli z obema vrstama v enakovrednosti.
Tako, da če se že sočustvujemo, sočustvujmo z obema vrstama enakovredno, sicer pa bi bilo še bolje soživeli z obema vrstama v enakovrednosti.
