Kaj je s to užaljenostjo?? Zakaj nastopa kot eden izmed sprožilcev tesnobe v meni? 4

Tudi danes nadaljujem s samoodpuščanjem tesnobe kot reakcije na užaljenost in ponovno izhajam iz bloga objavljenega 21.2.2013. Če se hočeš vzorca zares znebit, je dobro predelat vse njegove veje/vidike/navezave… do podrobnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila domnevat, da si sama užaljenost dopustim zelo poredko.

Ko opazim, da domnevam, da si sama užaljenost dopustim zelo poredko – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da se še nisem zavedno opazovala v tej smeri. Zavedam se, da je popolnoma možno, da sem ta vzorec prevzela od mame in ga v nasprotju z njo obrnila navznoter (introvertirala) in ga zato nisem prepoznala kot obliko užaljenosti. Zavedam se tudi, da kot eden izmed mojih dominantnih karakterjev predvsem v domačem krogu pogosto nastopa 'čemernost', ki mi precej asociira na užaljenost.

Namesto da domnevam, da užaljenost uporabljam zelo redko, raje preverjam če se pri meni pojavljajo kakšne 'zamaskirane' različice užaljenosti. Za čemernost domnevam, da je ena izmed njih in prav tako nastopa kot eden izmed glavnih sprožilcev tesnobe v meni – zato jo dajem na seznam obravnave.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila da mama/drugi vplivajo name z vsebino in (dramatičnim) načinom komunikacije ter nasveti in da sem si našteto dopustila uporabiti kot razlog za svojo užaljenost.

Ko opazim, da drugim puščam da z vsebino in načinom komunikacije ter z nasveti vplivajo na moje razpoloženje in da našteto uporabljam kot izgovor za užaljenost – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da se lahko na vsebino in način komunikacije ter na nasvete drugih odzovem na različne načine; lahko si jih vzamem osebno in se morda užalim, lahko pa jih vzamem kot sporočilo o sporočevalcu in kritično preverim ne/uporabnost sporočila.

Namesto da drugim dopuščam da name vplivajo preko vsebine in načina komunikacije ter nasvetov, raje ostanem stabilna in 'z distance' skeniram njihovo sporočilo ter se na njega odzovem iz izhodiščne točke samozaupanja; ki je v nasprotju z užaljenostjo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mami/drugim jamrat v stanju jeze/skrbi/strahu in se potem počutit užaljeno, ker mama/drugi niso opazili mojega stanja in mu priredili svojega odziva.

Ko opazim, da drugim jamram v stanju jeze/skrbi/strahu ali kateregakoli drugega čustva in od njih pričakujem, da bodo to samodejno zaznali – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da sem drugim jamrala v jezi/skrbeh/strahu ker sem od njih želela tolažbo in/ali rešitve za moje probleme.

Namesto da drugim tožim o svojih problemih in od drugih pričakujem tolažbo / rešitve za svoje probleme ter se počutim užaljeno če namesto tega dobim kritiko in površne nasvete… … … se raje soočim s svojimi problemi, prevzamem samodgovornost za njih in se usmerim v reševanje po korakih in s pomočjo zavedanja dihanja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila s povzdigovanjem glasu in solzami manipulirati sebe/mamo/druge in tako preusmerjati pozornost iz bistva problema drugam.

Ko opazim, da poskušam preusmerjat pozornost iz nekega problema s pomočjo povzdigovanja glasu, solz in ostalih prijemov – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da tako samo zapletam problem naprej in podaljšujem čas potreben za reševanje/odpravo problema.
Namesto da z manipulacijo odvračam pozornost vstran od problemov, svojo pozornost raje usmerjam v bistvo problemov in skrajšujem čas reševanja/odprave problemov.