SOJENJE / definicije po SSKJ / reakcije in asociacije na posamezne elemente v besedilu 3

"soditi in soditi -im nedov. (i o) 

5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati: iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve;

po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah

6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje vedenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako // izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj

7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin // imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v

starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi''

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila soditi in sklepati na podlagi površnih opažanj in posploševanj.

Ko opazim, da sodim in sklepam na podlagi površnih opažanj in posploševanj – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je površnost odskočna deska za ustvarjanje konfliktov. Zavedam se, da je površno sojenje in sklepanje pokazatelj obstoja v energiji / hrana za UmZS.

Namesto da sodim in sklepam na podlagi površnih opažanj in posploševanj, si raje dopustim obstajati brez sojenj in sklepov.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vztrajat pri notranjem sojenju/sklepanju tudi takrat kadar sem imela možnost vprašat / poiskat informacijo, pa sem bala.

Ko opazim, da se bojim vprašat po informaciji ali jo poiskat in zaradi strahopetnosti raje vztrajam pri notranjem sojenju/sklepanju – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da se na ta način sabotiram pri spoznavanju sebe kot drugih/drugega.

Namesto, da sodelujem v strahopetnosti, raje na primeren način in samoiskreno drugemu postavim vprašanje / poiščem informacijo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila lastne sodbe soditi kot resnične.

Ko opazim, da lastne sodbe sodim kot resnične – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da moje sodbe ne morejo biti resnične dokler bazirajo na priučenem načinu sojenja, ki ne vključuje kriterija – kar je najboljše za vse-.

Namesto, da lastne sodbe temelječe na polarnostih sodim kot resnične, se raje vprašam ali sodim na podlagi tega kar je resnično najboljše za vse. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila obstajati kot predsodki.

Ko opazim, da obstajam kot predsodek – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je uporabljanje predsodkov samosabotaža/omejevanje/ločevanje.
Namesto da uporabljam predsodke, jih raje sproti brišem s pomočjo samozavedanja in samoodpuščanja.