Poplava strahov in skrbi v povezavi z mojim telesom

Telo na splošno

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred idejo, da imam nadpovprečno občutljivo telo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred idejo, da imam podpovprečno odporen imunski sistem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem, da se ne bom nikoli naučila komunicirat s svojim telesom toliko, da bi se izognila bolečinam in boleznim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem, da me zdravnica ne bi jemala resno, če ji povem o vsem mojih težavah.

- - -

Ko opazim strah pred idejo, da imam nadpovprečno občutljivo telo / podpovprečno odporen imunski sistem in strah pred tem, da se ne bom nikoli naučila komunicirat s svojim telesom toliko, da bi se izognila bolečinam in boleznim – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da ti strahovi že sami po sebi ne podpirajo mojega fizičnega telesa in da preprečujejo komunikacijo z njim, zato je najbolj smiselno, da jih opustim. Zavedam se, da je učenje komunikacije s telesom dolgoletni proces in da bom skozi njega še deležna bolečin in bolezni.

Namesto da obstajam v strahovih v povezavi z občutljivostjo, neodpornostjo in ne-komunikacijo mojega telesa, raje korak po korak spoznavam svoje telo brez reakcij v strahu.

Ko opazim strah pred tem, da me zdravnica ne bi jemala resno če ji povem o vseh mojih težavah – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da strah izvira iz nezaupanja zdravnikom in iz občutka, da ne morejo učinkovito pomagati oz. da so v krempljih farmacevtskega pohlepa.

Namesto da se bojim povedati zdravnici za vse moje težave zaradi strahu, da me ne bi jemala resno, se pozanimam glede težav in jih skušam pozdraviti sama oz. dlje časa opazujem svoje težave in jih čim podrobno beležim, da lahko zdravnica da čim bolj relevantno povratno informacijo.

Prehrana in prebavila

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila skrbeti in obupavati zaradi tega, ker več ne vem kaj naj še sploh jem; prehranjevanje glede na krvno skupino mi odsvetuje nekaj mojih najljubših jedi in mi priporoča nekaj dragih jedi + hujšam + zakisanost + od nedavnega imam probleme s prebavo, zaradi česar mi je postalo neprijetno obiskovat fitnes.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila pogosto razmišljati o hrani in si jo želeti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila skrbeti, ker sem ob vseh teh informacijah postala precej zmedena in ne vem katera hrana dejansko podpira moje telo.  

- - -

Ko opazim, da se obremenjujem z ogromno stvarmi glede prehranjevanja naenkrat – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da imam kot začasno skupinsko rešitev na voljo post… sicer pa se bom morala zjasnit po kakšnem vrstnem redu želim odpravljat svoje težave.

Namesto da skrbim zaradi vsega za kar sem se v zadnjem času odločila, da bi 'morala' upoštevati… se v tem trenutku odločam, da bom najprej skušala urediti probleme s prebavo, nato bom poskušala nadaljevati s hujšanjem/fitnesom, nato bom poskrbela za razkisanje, nazadnje pa se bom ukvarjala z dieto glede na krvno skupino.

Ko opazim, da razmišljam o hrani in si je želim – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je moje prehranjevanje postalo podobno 'potrošništvu' – z njim skušam potlačevat čustva in/ali si ustvarjat dobre občutke.

Namesto da pogosto razmišljanje o hrani in željo po njej dojemam kot normalno, si svoje medobročne misli o hrani / želje po hrani sproti odpuščam in tako zmanjšujem trenutke obstoja v mislih na hrano.

Ko opazim zmedo in skrb zaradi tega ker ne vem katera hrana dejansko podpira moje telo – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je spoznavanje podporne hrane za moje telo dlje časa trajajoč proces.

Namesto da obstajam v zmedi in skrbeh, raje omejim mešanje hrane in sproti opazujem in beležim učinke hrane na moje telo.

Srce

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred mislijo, da je z mojim srcem nekaj narobe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred ščipanjem v predelu, kjer se nahaja srce.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem, da bi mi srce odpovedalo, še preden pošteno napredujem v DIPu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila skrbeti, ker me v predelu v bližini srca ščipa kljub temu, da ne počnem nič napornega – razen da tri dni v tednu obiskujem fitnes.

- - -

Ko opazim kakršenkoli strah v povezavi s srcem – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da strahovi mojemu srcu ne bodo pomagali  v primeru da je z njim res kaj narobe.

Namesto da skrbim zaradi stanja svojega srca, raje poiščem informacije o ščipanju in v primeru, da se ščipanje ne bo ustavilo tekom naslednjega tedna obiščem zdravnico.

Ko opazim strah pred tem, da bi mi srce odpovedalo še preden pošteno napredujem v DIP – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da nimam vpliva nad časom in načinom svoje smrti.

Namesto da se bojim odpovedi srca preden bi se prerodila kot fizično, raje izkoristim čim več danih  trenutkov za obstoj v fizičnem in kot fizično.

Zapestje

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred večletnimi bolečinami v zapestju ob določenih gibih, katerih mi zdravnica po slikanju kosti zapestja ni sposobna razložiti in me do nadaljnjega pušča samo z njimi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred morebitno operacijo zapestja.

- - -

Ko opazim strah pred bolečinami v zapestju in pred morebitno operacijo zapestja – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da z natančnim opazovanjem in beleženjem obnašanja zapestja lahko zdravnici najbolje pomagam pri diagnozi. Zavedam se, da imam na voljo tudi pomoč Destonijcev.

Namesto da obstajam v strahu glede zapestja, njegovo obnašanje beležim in opazujem ter ga posredujem zdravnici. Če se stanje do maja ne bo izboljšalo, pa bom prosila za pomoč Destonijce (Sunette).

Obraz in praskanje

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila odlašati s korekcijo glede praskanja obraza in posledično skrbeti zaradi svojega videza.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila kriviti se zaradi vsakodnevnega praskanja kot lažnega olajšanja/sprostitve.

- - -

Ko opazim, da odlašam s korekcijo glede praskanja obraza – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da mi je danes dokaj dobro uspelo držati roke vstran od obraza – vsaj stiskanja si nisem dopustila. Zavedam se, da lahko vsak dan znova dosežem neki napredek in tako postopoma odneham s to neumno navado.

Namesto da si popuščam pri praskanju, se raje vsakič znova odločno ustavim in tako postopoma odvzemam energijo temu vzorcu.