Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila sebe
videt kot žrtev užaljenosti X/drugih, ki so užaljenost uporabljali kot sredstvo
dresure / čustveno izsiljevanje / izsiljevanje pozornosti.
Ko opazim, da se dojemam kot žrtev užaljenosti
X/drugih – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da lahko na užaljenost
X/drugih reagiram na več načinov:
-lahko se ji podredim, da bi zadostila drugemu, s tem
izključim sebe in si posledično ustvarim tesnobo,
-lahko se ji nadredim, da bi zadostila sebi, s čimer
izključim drugega in si posledično ustvarim tesnobo,
-lahko se soočim z njo brez obsojanja in zahtevam
razlago užaljenega ter mu tako odzrcalim njegovo užaljenost nazaj, hkrati pa
vidim tudi svoje prekoračitve za katere se po potrebi opravičim in tako preprečim
lastno tesnobo.
Namesto da se vidim kot žrtev užaljenosti X/drugih ki
užaljenost bolj ali manj zavestno uporabljajo kot sredstvo dresure / čustveno
izsiljevanje / izsiljevanje pozornosti, se z užaljenostjo drugih raje soočim z
zavedanjem, da se soočam z UmZ programom in užaljenosti drugih ne jemljem
osebno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila s svojo nestrpnostjo 'izzivat' X/druge za katere vem da se hitro/pogosto užalijo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila s svojo nestrpnostjo 'izzivat' X/druge za katere vem da se hitro/pogosto užalijo.
Ko opazim, da sem nestrpna do ljudi, za katere vem, da
se hitro/pogosto užalijo – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da gre za vzajemno zanko /
ekstremno spolzki teren… v bistvu pa samo za dva UmZ programa, ki se vzajemno
privlačita/dopolnjujeta/podpirata.
Namesto da z nestrpnostjo sodelujem pri vzajemnem izzivanju
z užaljenostjo (X/drugega), raje vstanem znotraj sebe kot strpnost in se tako
zazrem v oči užaljenosti (ki bi naj posledično izvisela?).
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
realizirat da užaljenost nastopa tudi kot posledica namišljenega ali resničnega
občutka prezira, podcenjevanja, manjvrednosti.
Ko opazim, da nekoga preziram, podcenjujem, vrednotim
kot manjvrednega – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da so posledice takšnega
početja neugodne in nepotrebne za oba v odnosu.
Namesto da drugega preziram, podcenjujem, vrednotim
kot manjvrednega, se raje odpovem obstoju v energiji z negativnim nabojem in
občutku tesnobe…
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
realizirati, da čustveno preobčutljivi ljudje skušajo čim bolj ugoditi drugim s
pomočjo domnevanja kaj si drugi želijo – zato da bi jih drugi sprejeli, imeli
radi in spoštovali.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila prezirati
UmZ programe drugih.
Ko opazim, da preziram UmZ programe drugih – se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da drugi to dojemajo kot da
preziram njih same; če jim ne razložim, da preziram le določen UmZ progam in
jim po možnosti razložim njegovo delovanje. Zavedam se, da se s prezirom
lastnih UmZ programov ločujem od njih in si tako preprečujem soočenje z njimi.
Namesto da UmZ programe preziram, si raje dovolim
postati eno z njimi in si tako dam možnost da jih odpravim pri sebi ali da jih
pomagam odpravit drugim in tako odpravljam lastno tesnobo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar