Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila željo po zmanjšanju kilogramov na podlagi
izkušenj v preteklosti.
Ko
opazim, da si želim ponovit pretekle izkušnje/vzorce – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da je preteklost mimo in da izkušnja izgube kilogramov in vzdrževanja
kilogramov ne bo nujno ista podobna kot je bila v preteklosti. Zavedam
se, da hkrati z obstojem v želji ustvarjam pogoje za lastno razočaranje /
minljivo navdušenje – torej sodelujem v energiji, ki je hrana za umsko-zavestni
sistem.
Namesto
da si želim ponovit pretekle izkušnje, raje živim v sedanjosti po svojih
najboljših močeh. Namesto, da obstajam kot energija nastala kot in zaradi
želja, se raje opominjam da so želje umske tvorbe, dejanja pa fizična dejstva.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila prepričanje, da bi moral biti špeh /
obilnejše maščobne obloge prekrit (z oblačilom, ki ni tako tanko, da špeh
poudari).
Ko
opazim, da reagiram na odkrite obilnejše maščobne obloge – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da sem takšno prepričanje prevzela od družbe. Zavedam se, da če bi družba
sprejemala (delno) odkrite obilnejše maščobne obloge, bi tudi jaz sama imela
takšno prepričanje.
Namesto
da se avtomatsko zgražam zaradi vidnih / slabo prikritih obilnejših maščobnih
oblog, na njih raje vadim odpravljanje sprejetih/posvojenih/avtomatiziranih
vzorcev… in ne sodelujem pri obrekovanju na to temo z drugimi.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila obsojati se kadar sem se zredila do te
mere, da so moje maščobne obloge postale opaznejše pri uporabi stare garderobe.
Znotraj tega si odpustim da sem si zaradi strahu pred nesprejemanjem drugih
potem kupovala oblačila, ki so te obloge prikrila.
Ko
opazim, da se obsojam zaradi tega, ker sem se zredila – se ustavim in diham. Ko
opazim, da hočem pred drugimi prikriti pridobljene kilograme – se ustavim in
diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da s (samo)obsojanjem ne rešujem problematike pridobljenih kilogramov /
maščobnih oblog. Zavedam se, da je problematika kilogramov / maščobnih oblog v
naši družbi pošteno izprijena. Zavedam se, da z načrtnim prikrivanjem
kilogramov v tej izprijenosti sodelujem zaradi strahu pred nesprejemanjem
drugih.
Namesto
da se obsojam zaradi pridobljenih maščobnih oblog, raje preventivno poskrbim da
jih sploh ne pridobim oz. da pridobljene kilograme sproti izgubim/pokurim; jih
ne nalagam do utesnjenosti v lastnih oblačilih. Namesto da svojo težo uravnavam
po družbeno sprejetih merilih, raje iščem načine kako uravnavati težo tako da
bo najboljša za moje telo.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila videti se bolj sprejemljivo skozi oči
drugih kadar sem imela manj kilogramov in videti se manj sprejemljivo kadar sem
imela več kilogramov.
Ko
opazim da se skozi oči drugih sodim kot bolj ali manj sprejemljivo glede na
količino kilogramov – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da s sojenjem svojih kilogramov skozi oči drugih sodelujem v umsko-zavestnih
konstruktih in v obstoju v energiji.
Namesto
da svojo težo prilagajam sodbi/številki za katero mislim, da bo sprejemljiva za
druge, se raje sprejmem sama in svoje kilograme zrdavorazumsko uravnavam.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila opustiti bolj smiselne prehranjevalne
navade in jih zamenjati z manj smiselnimi zaradi prilagajanja partnerju.
Ko
opazim, da svoje prehranjevalne navade podrejam navadam partnerja - se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da je prilagajanje prehranjevalnim navadam partnerja včasih sicer neizbežno,
ampak da lahko ima dolgoročno gledano opaznejše posledice.
Namesto,
da se brezpogojno prilagajam partnerjevim prehranjevalnim navadam, zato da bi
se počutila od njega sprejeto, s partnerjem raje debatiram o najinih
prehranjevalnih navadah, o njihovi smiselnosti in skupaj z njim naredim
korekcijski načrt. + Namesto, da iščem partnerja za skupno predajanje 'užitkom
nezdrave hrane' z namenom da se ob tem ne bi počutila preveč slabo, se raje
vprašam zakaj si sploh želim hrane, ki ne podpora mojega telesa, ampak moj um
in čustva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar