Moje reakcije v primerih, ko me mama gleda/opazuje / SF+SCS+SC 1

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamino opazovanje mene definirati in povezovati z občutki nelagodnosti, nervoze in tesnobe. Znotraj tega si odpustim, da sem si zaradi teh reakcij povzročala fizično neudobje in utesnjenost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila mamin izraz z lahnim (arhaičnim) nasmeškom in včasih še z rahlo privzdignjenimi obrvmi, medtem ko zre v mene, definirat kot negativnega.

Ko opazim, da opisan mamin izraz, ki strmi v mene sodim  kot negativnega – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da z negativnimi interpretacijami maminega obraznega izraza zazrtega vame obstajam v mislih in ustvarjam energijo za svoj UZS.

Namesto da mamin obrazni izraz z lahnim nasmeškom in lahno privzdignjenimi obrvmi, ki zre v mene definiram kot negativnega, raje vsakič ko ga uzrem vso svojo pozornost preusmerim na dihanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred tem, da bi mamo vprašala o čem razmišlja med tem ko zre v mene zaradi bojazni, da bi jo užalila.

Ko opazim da se bojim vprašat mamo o čem razmišlja medtem ko zre vame, zaradi bojazni da je ne bi užalila – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da s strahom pred mamino užaljenostjo pomagam to užaljenost v bistvu ohranjat… Zavedam se, da če mi odgovori v smislu 'Jezus, te pač gledam – kaj zdaj te še gledat več ne bi smela', ji povem, da me njeno gledanje ne moti, ampak da me zanima kaj razmišlja medtem ko me gleda.

Namesto da se bojim vprašat mamo o čem razmišlja ko me gleda za to, da je ne bi užalila, si jo raje dovolim vprašat.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila misel 'opazuje me, ker od mene nekaj pričakuje – najbrž hvaležnost / spoštovanje / potrdilo nadrejenosti?'.

Ko opazim, da obstajam kot misel 'opazuje me, ker od mene nekaj pričakuje – najbrž hvaležnost / spoštovanje / potrdilo nadrejenosti?' – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da sem sama tista, ki se sprašujem o svoji ne-hvaležnosti do mame, o svojem ne-spoštovanju do mame in o svoji ne-enakovrednosti z mamo.

Namesto, da obstajam v mislih, mami raje izkažem malo več hvaležnosti in jo malo manj kritiziram, ji izrazim spoštovanje kadar dela to kar govori in se dojemam kot enakovredno z njo – četudi me ona dojema kot podrejeno – ker mi omogoča preživetje.