Kaj to slišim?
Da hrana ni pravi razlog za debelost?Da so pravi razlog misli + čustva + občutki - vseh ljudi; ne samo debelih posameznikov?
Da je debelost samo še en dizajn namenjen ohranjanju in preživetju Umsko-Zavestnega Sistema?
Da je debelost nepotrebna in da jo lahko ustavimo s samoodpuščanjem - torej z zaustavitvijo UZS?
Sprejeti ali ne sprejeti?
Imela sem prijateljico, ki je bila debela že od nekdaj. Kljub različnim poizkusom izgubljanja teže ji ni nikoli uspelo prav zares shujšati. Medtem ko se drugi ob določenih okoliščinah (potlačevanje čustev, prenajedanje zaradi pohlepa, hranjenje zaradi izkušanja energijskih navalov...) redimo in potem hujšamo... - namesto, da bi te umsko-zavestne vzorce predelali skozi samoodpuščanje in ustavili to jo-jo nihanje kilogramov.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila vse debele ljudi (med katere občasno prištevam sebe) soditi kot nedisciplinirane.
Ko opazim, da debelega človeka / debele ljudi sodim kot nedisciplinirane - se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je debelost dizajn namenjen preživetju UZS, da ni odvisen samo od posameznika in njegovih prehranjevalnih navad. Zavedam se, da s sojenjem in obsojanjem debelih ljudi kot nediscipliniranih pomagam vzdrževat UZS, ker podpiram ločevanje in razlikovanje zaradi sprejetih in dopuščenih mindfuckov, ki sem jih prevzela od družbe.
Namesto da debelega človeka / debele ljudi avtomatsko sodim kot nedisciplinirane in kot nesprejemljive podobe, jih raje ploh ne sodim - navsezadnje ne poznam resničnega ozadja posameznikovih razlogov za debelost.!.
Ni komentarjev:
Objavite komentar