Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila željo po tem, da bi shujšala nazaj na
61-63kg, ki sem jih vzdrževala pred leti.
Ko
opazim željo po kilogramih v katerih sem se gibala pred leti – se ustavim in
diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da sem vmes spremenila način prehranjevanja, da se je vmes spremenilo moje
telo, da so se vmes spremenile okoliščine… zato ni nujno, da mi bo uspelo
shujšati na to težo in jo ohranjati, kakor tudi ni nujno, da bo ta teža
ustrezala meni kot telesu v sedanjosti.
Namesto
da obstajam v želji, ki bazira na preteklosti in tedanjih okoliščinah, raje
oblikujem in vzdržujem težo na podlagi zdravorazumskih odločitev, temelječih v
sedanjosti.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila prehranjevati se glede na vprogrmiran okus.
Ko
opazim željo po hrani, ki jo imam vprogramirano kot okusno in zavračanje hrane,
ki jo imam vprogramirano kot neokusno – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da je okus vprogramiran kot mnenje/prepričanje, ki se od posameznika do
posameznika razlikuje (kot na primer versko prepričanje, politična opredelitev,
kultura v katero smo rojeni…).
Namesto
da se prehranjujem predvsem na podlagi tega kar imam vprogramirano kot
ne/okusno, raje postopoma vedno bolj prehajam na živila, ki moje telo podpirajo
in se izogibam živilom, ki mojega telesa ne podpirajo.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila samo sebe prepričevati, da ne pojem veliko
sladkih in mastnih živil, namesto da bi se soočila z realnimi količinami.
Ko
opazim da gradim prepričanje na podlagi tega za kar si želim da bi bilo res –
se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da je to moje prepričanje izpuhtelo v zrak / se je izkazalo za lažno, takoj ko
sem se začela o njem spraševati in se opazovati v samoiskrenosti. Zavedam se,
da prav vsak dan zaužijem neko sladkarijo, četudi v minimalni količini… in da
mi to niti ne olajšuje hujšanja, niti ne podpira mojega telesa.
Namesto
da se prepričujem, da sladkarije in maščobe uživam zmerno, maščobe raje omejim
kolikor lahko, sladkarije pa postopoma izločam iz svoje prehrane.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila sladkarije – predvsem čokolado povezovati
in definirati z nagrado. Znotraj tega si odpustim, da sem ta vzorec sprejela od
staršev, sorodnikov in ostale okolice.
Ko
opazim, da se želim s sladkarijami – predvsem čokolado nagradit – se ustavim in
diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da sladkarije s poudarkom na čokoladi ne podpirajo mojega telesa, pač pa moj um
/ energijski naval. Zavedam se, da sistem sladkarije namerno propagira z
namenom (čustvene) manipulacije posameznika.
Namesto
da sladkarije – predvsem čokolado povezujem in definiram z nagrado, raje
zmanjšujem količino sladkarij s pomočjo povečevanja zavedanja o njihovem namenu
in delovanju. Zavezujem se, da bom v bližnji prihodnosti – po možnosti kar v
naslednjem mesecu izvedla 21 dni brez sladkarij, zato ker…
''Well, sugar
is often consumed by people to supress emotions, or used to evoke the feelings
the sugar gives them. The effects of stopping our sugar addiction can come with
a struggle sometimes. People tend to complain about it.''
Ni komentarjev:
Objavite komentar